Te dni je Covid-19 preglasil dogodek iz Amerike, kjer je belopolti policist vzel življenje temnopoltemu civilistu.
Naj začnem z izjavo, da nikakor ne podpiram tega, kar se je zgodilo. Ljudi ne vrednotim glede na barvo kože, narodnost, priimek, prevozno sredstvo, položaj in druge parametre. Vedno s pozitivnim pristopom in naivnostjo 6-letnika, ki vidi liziko, upam, da bo vsak pokazal neko dobro vsebino. To, kolikokrat sem bila razočarana oz. neprijetno presenečena, ni važno, ker vem, da bom še velikokrat in to vzamem v zakup in raje obdržim ta svoj vzorec delovanja.
Ampak to, kar se zdaj dogaja okrog tega ...!
To je zrcalo ubogega človeka v letu 2020.
Vsa socialna omrežja so preplavljena z raznimi citati, slikami raznobarvnih otrok, ki tiščijo glave skupaj, črnino namesto slike ...
Ob vsej tej evforiji sem se najprej vprašala, koliko je komu res mar in koliko gre samo za en trend, ki bo pozabljen ob naslednji mantri.
Saj je bilo isto ob epidemiji: Stay safe! Stay home! Maske, distanca. Hkrati pa v praksi popolnoma napačna raba.
Ali pa ob streljanju v Franciji, novembra, nekaj let nazaj - francoske zastave na vseh profilnih slikah ... Smo ogorčeni, sočustvujemo in smo solidarni. Res?
In oseba, ki zagovarja ekologijo, potem pa brez pomisleka poseže po plastenki z vodo, čeprav ima v pisarni kozarec in pipo, iz katere teče pitna voda (resnična zgodba).
Vseh so sama usta in tastature.
Kolikokrat pa so sami nepošteni, mečejo polena drugim pod noge, želijo škodovati? Opravljajo, nadirajo, žalijo, hujskajo. So hinavci, izvajajo fizično ali psihično nasilje. Kje je tista ozaveščenost takrat?
Zakaj je nestrinjanje treba izražati z uničevalnimi protesti (če se vrnem na najbolj "in" temo tega tedna)? Kdo je tu dober in kdo slab? Kaj se sme in kaj ne?
V Bibliji piše "Zob za zob, oko za oko." Kar ne govori o maščevalnosti. To se da interpretirati na način, da se ne sme vračati v hujši obliki, kot je bilo povzročeno. Kam pa to pelje ...
Pa saj je nekaj pozitivnega ob tem, ne bom rekla, da je vse brez pomena. Človeška mentaliteta se spreminja. Ne pravim, da bi morali iti mimo teh dogodkov. Problem je, ker so samo teorija. Nek krik mode.
Ne morem mimo razmišljanja o teh čredah zombijev, ki ponavljajo neka gesla, običaje ... In nimajo popolnoma nobene sebi lastne vsebine. Ni originalnosti. Mogoče smo na ta način uresničili kloniranje, brez genske znanosti.
Pravijo, da dober učenec preseže svojega učitelja. Ustvarjalnost je velik pokazatelj inteligence. Je faza, ko človek več ne ponavlja, ampak znanje nadgradi z neko inovacijo. Ta je potem podlaga za naslednjega, ki spet nekaj doda ... In naslednjega ... In naslednjega ...
Morda pa že znamo vse in se je veriga ustavila. Če je tole končna postaja, smo tam, kamor Sonce nikoli ne posije.

No, pa sem že jaz "in".
(V bistvu hočem pokazati, kako izgleda na kraju, ki ga omenjam v zadnjem stavku.)