Odvisno od posameznikove filozofije.
Osebno si to silo razlagam s pojmom, ki ga nekateri imenujejo Bog.
Je tok časa, življenje, bit ...
Vse, kar obstaja.
Mešanica vseh elementov, pa hkrati nič. Kot bela svetloba, ki je mešanica barvnih.
Eter. Akaša. Karkoli.
Potem pa sami čaramo s tem, eni konstruktivno, drugi destruktivno.
Kot, če bi gledali veter ... Lahko je uničujoč, lahko pa vir alternativne energije. Odvisno, kam se porablja njegova silovitost.
Ali pa relacija ovira/izziv.
Dvopolarnost.
Kjer je tema, je svetloba. Če je rojstvo, je tudi smrt. Če je ljubezen, je tudi zlo.
Ena skrajnost se ne more razlikovat od druge, če ne obstaja njen kontrast.
In ljudje ne znajo vsi enako ravnat z določeno energijo. Nekateri jo usmerjajo v eno stran, drugi v drugo. Že v vsakdanjih stvareh se to opazi. Nekdo se bo, ko bo napet, nad nekom izpraznil, drugi bo energijski suficit porabil npr. za delo, šport ...
Tako jaz to doživljam.
Mogoče pa zato, ker sem

.
