To pa ne vem, ker pa je bilo izdelano družinsko drevo (ja, nekaj nas je šlo v rodbinsko rodoslovje), velja ta datum, ampak to je vse posredi.
Bila je najmlajša od petih otrok sicer, preživelih. Ko se je rodila, je bila mama že kar priletna. Bili so povprečna družina, ne med reveži, pa tudi ne bogati. Oče je naredil samomor, ko je bila stara osem, še danes ne vedo zakaj. Med 1. sv. vojno so ji porušili dom, je pribežala z mamo na avstrijsko mejo in tam ostala do konca vojne, je pa vmes hudo zbolela za tifusom, izpadli so ji vsi lasje in je morala poslej nosit lasuljo. Ko je bilo te eskapade konec, sta se priselili k eni od sester, ki je bila že poročena in ostali pri njej. Izšolala se je in kot občinska tajnica spoznala svojega moža, začela z njim razmerje, ampak na skrivaj, ker je bila ona prerevna, on pa kar bogat in se jima ni bilo dovoljeno poročiti, to sta storila šele, ko so oboji njegovi starši umrli, pa tudi mama. Prvega otroka je rodila, ko je bila stara že čez 35., in pustila službo, ugodno jima je šlo in sta imela celo zaposlene, živela je kot dama. Med vojno je rodila še dva otroka enega za drugim. Oboževala je vse tri, ideal matere je bila. Mož se je ukvarjal z ilegalno dejavnostjo, skoraj bil ubit večkrat, ampak nekako so ga vedno drugi izvlekli. Po vojni so jima zaplenili hišo, njega odstavili, spet se je mogla odselit in preživela nadaljnje leto in pol pri drugih sorodnikih. Alkoholizem je prišel, pa tudi mož je bil boemski, ampak je vse prinesla, otroci so ji bili svetinja. S tem, da je treba omeniti, da je zraven živela še pokroviteljska očetova neporočena sestra, ki jo je še vedno zviška gledala. Po teh odcepitvah so jo pa žalili, pljuvali, revna ni bila kot še nikoli v življenju, prelomila se je na troje, da so lahko vsi otroci še šolali in en celo študiral (na koncu so bili vsi trije visoko izobraženi), poleg tega pa še skrbela za moža, ki ga je kap in je bil skoraj povsem paraliziran. Odrekla se je čisto vsemu, da ga je (sina) spravila do tja, kjer je bil in tam v začetku petdesetih, ko so bila potovanja še aleluja, spravila z vlakom do mesta. Skrbela je tudi za vnukinjo, ko sta starša šla v tujino. Zelo vitalna, zelo fit, poštena, bogaboječa. Nihče o njej ni imel nič slabega za povedat.
Čudim se, kako je vse zdržala, jaz ne bi.