Zdaj žena običajno nažene moža

[sasa]

V zahodnih družbah ljudje ne prenašajo tega, da jim "ni fajn". Zato razpadajo zakonske zveze. Vesna Vuk Godina ugotavlja, da so ženske bolj nezadovoljne z možmi kot možje z njimi

Družine razpadajo, vse več ljudi je samskih, zelo redki so v partnerstvu zadovoljni, ugotavljajo strokovnjaki za medsebojne odnose. Kaj se nam dogaja? Znanost se je vključila v reševanje problemov, čakalnice pri terapevtih so polne, učinki pa jalovi. Socialna in kulturna antropologinja Vesna Vuk Godina, ki je kot gostja Večera v živo o partnerstvu v današnji družbi predavala v dvorani Narodnega doma v Mariboru, pove, da zdravljenje ljudi, kot ga ponujajo, niti ne more delovati, ker je najprej treba razumeti problem, šele nato izvesti poteze.

Zahodne družbe so posebne, eden od aspektov je, da so v njih zakon, vzgoja in še nekatere reči, ki so jih prej v vseh družbah suvereno obvladovali, postali problematični. "V partnerstvo ljudje usmerjajo ogromno energije in denarja, da bi uspevala, a nam glede na investirano to najmanj uspeva," detektira problem in spomni, da pred sto leti niso imeli teh težav. "Naše stare mame so se poročile, bile petdeset, šestdeset, sedemdeset let ali celo več poročene, pa niso imele boljših partnerjev, kot jih imajo ženske zdaj, celo manj so se pogovarjali s svojimi ženami in manj prispevali k vzgoji otrok. Danes so, od zunaj gledano, moški celo bolj primerni za partnerstvo. Vendar so pred sto leti imeli dosmrtna partnerstva, danes je normalno imeti serijo partnerstev. Vsi so nezadovoljni, ker to ni to, kar bi hoteli imeti. In pri tem nezadovoljstvu prednjačimo ženske. V glavnem smo ženske tiste, ki uničujemo partnerstva."

Kaj pomeni, če moški ženski reče, da jo ima rad?

"Moški so, zgleda, relativno enostaven spol, 'občasno se date dol z njim in on je pridkan'. To je bil nasvet moje stare matere, bila je dvakrat poročena, prvič po odločitvi očeta, drugi mož je bil njena izbira. Govorila je, da možje niso za to, da se žene z njimi pogovarjajo. Danes pa se žene pogovarjajo z njimi. 'A ti mene razumeš? Me sploh razumeš, kaj sem ti povedala? A ti razumeš, da si me čustveno izdal?' sprašujejo moža. On pa nič ne razume, ker on nezavedno stoji na nekem drugem mestu, tega niti ne more razumeti."Če moški ženski reče, da jo ima najbolj rad od vseh in da hoče, da bi prav ona bila njegova, ženska ob tem zaključi, da ima moškega, ki bo celo življenje stal ob njej. Tedaj se lahko sprosti, lahko se zredi, lahko je celulitična, lahko sitnari. vendar on s tem, ko je rekel, da sprejema, da bo ona njegova ženska, ni rekel, da se lahko zredi, da je lahko celulitična, da lahko sitnari. Slovenski moški redko reče, jaz te ljubim, on reče, jaz te imam rad, a ta izraz uporabi tudi za govejo juho. On zahteva, da ima, kot bi rekel doktor Rugelj, absolutni monopol nad uporabo njene vagine. Ona pa meni, da se lahko zapusti, lahko hodi naokoli in podobno, a tega ji on ni rekel. Ženskam in moškim iste stvari, isti stavki različno pomenijo." Zato je nasvet terapevtov ob družinskih težavah, naj se partnerja pogovorita, povsem zgrešen. "Moja stara mama bi rekla, da tega nikakor ne delajte. Možu raje skuhajte govejo juho, če jo ima rad, potem se dajta dol in bo predel in bo priden. Ko bo nehal biti priden, postopek ponovite."

Ko moški to od nje slišijo na delavnicah, rečejo ženi: Tako, zdaj veva, kako je s tem, lahko greva domov. "Tudi oni torej tako vidijo stvari in vedo, da je bilo tako pred sto leti in je zdaj. Ženske pa tega ne vedo in ne prepoznajo. Seveda ne pravim, da so ženske samo za to, da kuhajo moškim, hočem pa reči, da če hočete moškega obvladovati, morate tako delati, ne pa se z njim pogovarjati. Seveda lahko tega tudi ne delate, a ste ali boste ničgamne."

Da so moški samo za to, da jim ženske kuhajo in da seksajo z njimi, je napačna interpretacija njenih tez, poudari Godina. Pove samo, kako so se teh zadev lotevale stare matere, ki so bile petdeset, šestdeset, sedemdeset let v zvezah, čeprav so imele manj razumevajoče može, kot so danes. "Zdaj večina ljudi ne gre narazen, ker bi se zgodilo kaj groznega, čeprav se tudi to dogaja, v večini primerov jima 'ni več fajn', ker to ni to, kar bi moralo biti. Ker to ni to, ne morem zapravljati svojega življenja s tabo, ker imam eno samo življenje, pravijo ženske. Edini način, da svoje življenje preživijo, je, da je to to, sklepa ženska, zato zamenja partnerja, najde novega. Za novega se ji najprej zdi, da je to to, potem ni več prepričana, čez tri tedne je spet prepričana, da je, čez dva meseca gresta narazen. Tako zahodnjaki živijo serijsko monogamijo." Ljubezen v času osamljenosti, ki jo je napisal Paul Verhaeghe, je knjiga o tem, ki jo priporoča Godina. Avtor je psihoanalitik, moški in je prišel do podobnih ugotovitev kot ona, njene ugotovitve se potrjujejo. In Slavoj Žižek je v svoji doktorski disertaciji tudi pisal, da moški sebi ne more vladati, ker ima kos telesa, ki njemu vlada. Zato moški niso svobodni. Ženska lahko vlada moškemu falusu in moški to vedo in si to želijo. "Problem je v tem, da ženske tega ne vedo, če pa že vedo, ne vedo, kako. To je cena dobrega partnerstva - kar se moških tiče. Kar zadeva ženske, pa je bolj zakomplicirano," komentira Vesna Vuk Godina.

[sasa]

Nista drug za drugega, a ne gre niti zanjo niti zanj

Od vseh družb v tisoč letih imajo prav zdajšnje zahodne največ težav s partnerstvi. "In to zato, ker je druga oseba v zvezi napačna, vzroke za težave zreducirajo na individualne lastnosti drugega. Potem iščejo nekoga drugega z drugačnimi individualnimi lastnostmi, ki bo bolj primeren zanje. In čeprav ljudje gredo iz ene zveze v drugo, se stvari nikakor ne razrešijo." In se tudi ne morejo, ker so vzroki drugje. "V resnici zveze propadajo iz družbenozgodovinskih razlogov. Zato, ker živimo v družbah, ki so nas obkrožile z institucijami in procesi, zaradi katerih naša privatna življenja resno trpijo. Sploh ne gre za to, da je druga oseba kriva in da sta partnerja karakterno nekompatibilna, štirideset tisoč let to ni bil problem, zdaj pa je." Bolj se znanstveno ukvarjamo s tem, slabše je.


"Prvi in zelo pomemben razlog za stanje, kakršno je, je v tem, da so partnerstva postala trg. Drugi razlog je, da so partnerstva postala trg objekta želje. Tretje je, da se za partnerstvo odločamo iz napačnih razlogov. Četrti ključni razlog je, da ni več funkcionalno odraslih partnerjev, ljudi, ki lahko zdržijo v partnerstvu na dolgi rok." Na dolgi rok je sobivanje z enim človekom kronično nezadovoljstvo, je njena definicija današnjega partnerstva. Nezadovoljstvo samo občasno prekinejo obdobja ugodja. "Za štirideset let bivanja v nelagodju je treba imeti kondicijo in to je še najmanj, kar se vam lahko zgodi, velika verjetnost namreč je, da živiš s človekom, ki ti gre na živce. To zahteva poseben ustroj ljudi, takšne, ki so sposobni prenašati nelagodje. Ljudje, ki so sposobni prenašati nelagodje, pa v teh družbah izginjajo. Nelagodje je tisto, čemur rečemo tudi 'nefajn' in je povezano z določenim tipom socializacije in z vzgojo otrok. To so stvari, ki so se v družbi spremenile, in posameznik nima nad tem nobene kontrole." Povezano je s tem, da živimo v kapitalističnih potrošniških družbah, ki so industrijske. "Te družbe delujejo po logiki, ki bistveno določa naša privatna življenja. Ko torej z nekom ležeš v posteljo, nisi zunaj družbenih vplivov in samo ti, ampak te družba tudi tam drži za vrat. Ves čas smo družbena bitja, tudi v naših privatnih sferah, čeprav tega načeloma ne dojemamo tako."


Pred sto leti kapital ni tržil privatnih življenj, ni bilo svetovalcev za družine, lepotnih kirurgov, predpisovalcev tega, koliko mora človek tehtati, tudi farmacevtske industrije ni bilo. "Danes pa je vsak vidik našega bivanja trg, naše partnerstvo, naše starševstvo, naši otroci, naše telo, naše zdravje, naš seks, naše dobro počutje, naša sreča, naša žalost. Kapitalizem je dosegel univerzalizacijo blagovne forme in je naša privatna življenja spremenil v trge, v blago, ki se trži na trgu. Vedno nove stvari se vrinjajo med tiste, ki jih moramo kupovati, sto let, recimo, nihče ni kupoval vode, zdaj jo vsi. Kapitalizem spreminja tiste stvari, ki so bile zastonj oziroma s katerimi ni služil, v izvor svojega dobička." Zahodni ideal ženske nenehno dopoveduje, da si ženske zaslužijo ljubezen, če ustrezajo lastnostim, ki jih je predpisal. Ženske so se zapletle v tržno zanko, poleg zdravja, ljubezni in mladosti je sreča eden najpomembnejših trgov."

[sasa]

Ljubezen in partnerstvo sta trg, na katerem prodajajo želje

Partnerske zveze so postale trgi in zanje velja enako tržno načelo kot za vse drugo na trgu, kjer nikoli nimamo vsega. Standardi so namenoma neuresničljivi, ker če bi bili uresničljivi, ne bi bili večni potrošniki. "To je tako kot na trgu farmacevtske industrije, kjer popolnoma zdravi niso zaželeni, za vsako tableto je namreč mogoče najti bolezen ali vsaj težavo. Vedno mora iti za to, da kar naprej kupujemo. Ljubezen in partnerstvo sta tudi trg, kjer prodajajo želje. "Da to deluje, morajo biti standardi postavljeni tako visoko, da jih nihče ne more doseči, ljudje pa mislijo, da je nekaj narobe z njimi in z njihovo partnersko zvezo." Ženska naj bi ustrezala tržnim principom, sicer je nekaj narobe z njo, to je tudi kriterij zaželenosti ali nezaželenosti. "Priporočljivo je, da veste, kaj obstaja, in v okviru tega, kaj dejansko lahko imate. Kar ne, pa ne. Večina ljudi se ločuje zaradi karakterne nekompatibilnosti, torej so ugotovili, da to ni to. Seveda to ni to, samo ljudem nihče tega ni povedal." Želje nam predstavijo kot naše potrebe, vendar je potreba realen predmet zadovoljitve, če smo žejni, potrebujemo vodo, in ko jo popijemo, smo potešeni. Želja pa ima namišljen predmet zadovoljitve,"To ni možna izkušnja. Če težite, da bi dobili nekaj od tega, boste uničili vsako partnerstvo, četudi je bilo povsem funkcionalno. Ko pomislite v partnerstvu na potrebo, na primer poroka, otroci, skupno gospodinjstvo, je to povsem izvedljivo. Vendar ne boste srečni, ker vam je trg vbil v glavo, da boste zadovoljni šele, ko najdete dušo dvojčico, čeprav ta sploh ne obstaja."


Nekoč so že otroke naučili, da nečesa ni ali ni mogoče dobiti, in ker tega niso pričakovali, je bilo veliko manj nezadovoljnih. "Manj nezadovoljnim je mogoče bistveno manj prodati. Bolj so ljudje nezadovoljni, več jim lahko prodate. Nezadovoljnim je mogoče prodati tudi tisto, česar ne potrebujejo, kronično nezadovoljni bodo kronično trošili." Ženske praviloma v partnerstvu iščejo zadovoljitev želje v popolnem srečnem razmerju, manj niso pripravljene sprejeti. Tudi če bi dobile funkcionalnega odraslega partnerja, to ne bi pomenilo sreče do konca njunih dni. Nobena zveza jim namreč ne more zadovoljiti želje. "Če hočete vztrajati v zvezi, morate privoliti v manj kot to. Seveda to zahodnjakom ni več jasno. Pomešali so, da ni bistvo v tem, kdo je partner ali partnerka, ampak v tem, kaj hočejo. Da je vse odvisno od ene popolne osebe, je iluzija."


Zakoni zdaj na zahodu propadajo, ker se ljudje odločijo, da bodo z nekom srečni. "V vseh drugih družbah se odločajo za zvezo zato, da bodo imeli več sorodnikov, da imajo več podpornikov, da imajo njihovi otroci več sorodnikov, da se kooperacija razširi še na skupine ljudi, kjer prej ni obstajala." Svojim študentkam reče, da je prva stvar, ki jo morajo v partnerski zvezi narediti, da se z moškim poročijo. "Zakaj bi se poročale, če pa je to samo list papirja, mi odvrnejo. Če je to samo list papirja, pa ga podpišite. Vsi govorijo, da je zunajzakonska skupnost isto kot zakon, ma kaki, nikakor ni. Ko bo samska stara teta potrebovala pomoč, bo socialna služba rekla, da morate skrbeti za njo, ko bo umrla, pa bo podedovala občina in ne vaš otrok, ker ni sorodnik."

[sasa]

Kaj je fajn in kaj je prav

Partnerji se odločajo za tisto, kar je fajn, in ne za tisto, kar je prav. "Ko se ženske odločajo za fajn in ne za prav, imajo zvezo, v kateri imajo vse razen moškega. In ženske se tako odločajo, ker je kapital zanje odločil, da je vse, kar je manj kot želja, nevredno njihovega bivanja. Za vsako in vsakega je dobro le najboljše. Čeprav boljšega ni, mu je vse prilagojeno. Takšno zadovoljevanje želja so nam vpeljali zaradi nujnosti, da v nedogled zapravljamo." Lepo je zapakirano in ovito s svetlečim papirjem, da ne dojamemo, da je s tistim, kar se skriva v škatli, kaj narobe. Izbira je bila vedno drugo ime za svobodo, vendar je v tem primeru nekaj čisto drugega, je suženjstvo in izvir nesreče. Pri tej izbiri se pri odločitvi za eno stvar vedno odrečemo drugim, kar je lahko travmatično. Kjer ni izbire, tudi ni travme odrekanja. "Naše stare mame v vaseh niso imele velike izbire moških, bila sta dva ali trije, ki so bili poročljivi, najverjetneje si jih tudi niso same izbrale. Imele so realne potrebe, na kmetijo so hotele dobiti dobrega gospodarja, ki bo skrbel za družino, in če je partner to počel, so bile zadovoljne. Niso sanjale o dušah dvojčicah in samoizpolnitvah, ki jih zdaj obljublja trg." Danes tisto, kar je dosegljivo, ni dovolj, stremeti je treba za idealiziranim in nedosegljivim. In na tej poti kupovati, plačevati, zapravljati. "Svoboda ni, da počnete to, kar vam predpisuje trg, svoboda je, da delate to, kar je prav," realnosti v oči pogleda Vesna Vuk Godina. "Družba naj temelji na tem, kar je prav, in ne na tistem, kar je fajn." So pa seveda stvari, kjer je iskanje tistega, kar želite, zaželeno, recimo pri umetnosti, kuhanju, spolnosti. "Zadovoljevanje želja ne more biti splošna družbena praksa, popolna izpolnitev na vseh področjih ni mogoča, to samo širi nezadovoljstvo." In še en pomemben poudarek Vesne Vuk Godina. "Seveda so bile in še vedno obstajajo razlike med moškim in ženskim svetom, prav te razlike družbo držijo skupaj." Zato jih ne smemo odpravljati.

[sasa]

Iskanje duš dvojčic

Da ne bi zgrešili pri izbiri, mnogi iščejo duše dvojčice. Bog ne daj, da bi bili s kom karakterno kompatibilni, je opozorila Vesna Vuk Godina. "Ljudje pod vplivom romantičnih komedij in česa drugega podobnega iščejo pravo osebo, dušo dvojčico, in ko jo najdejo, problemov naj ne bi bilo. Najti dušo dvojčico pomeni biti z osebo, ki ve, kaj hočete. Duša dvojčica ve, katero torbico hočete imeti za novo leto, ne da bi ji povedali, vendar česa takšnega od moškega ne morete zahtevati. Če hočete, da vam bo kupil torbico za novo leto, ga morate peljati v trgovino k tisti torbici, mu jo dati v roko, in to večkrat ponoviti. Tudi potem se zna zgoditi, da bo kupil napačno. Samo geji imajo talent za prave izbire za ženske, vendar so oni lahko dobri prijatelji, s katerimi se lahko pogovarjate, ne morete se pa dati dol."
 Vesna Vuk Godina poudari, da duša dvojčica zna brati misli. "In ko se vam ne da seksati in rečete, da vas boli glava, bo vedela, da lažete." Ljudje ne vedo, kaj govorijo. "Če bi živela s tistim, s katerim si želiš biti, bi nehala obstajati, druga oseba bi jo posrkala, zasedla njen prostor." Zmedenost glede razlogov za propadanje partnerstev (in ne samo partnerstev, ampak tudi otrok ne znamo več vzgajati) je povzročil sistem, v katerem živimo.

[sasa]

Samo popolno je dovolj dobro
Partnerstvo je sobivanje dveh posameznikov na dolgi rok v nezadovoljstvu. V zahodnih družbah ni ljudi, ki so sposobni prenašati to, da jim ni fajn. Partnerstvo je trg, kapitalizem vedno nove stvari spreminja v trg. Tudi partnerstvo, srečo, seks. Ker se partnerstvo trži, nam trg postavlja vedno nova merila o tem, kakšno je idealno. Tako visoko nastavi letvico, da jih nikoli ne dosežemo. Trg se namreč ne sme zapreti. prodajalci nam morajo ves čas nekaj prodajati, ljudje pa kupovati.
 V partnerstvu hitro postanemo nezadovoljni, ker ne dosegamo meril s trga, kjer je mogoče dobiti zmerom kaj novega. Stare stvari zavržemo, ker se jih ne splača popravljati. Nove so narejene točno za določeno obdobje. Potem je treba spet v nakup.Tudi za partnerstvo velja tako, nezadovoljni gredo iz enega v drugo. Nezadovoljstvo v partnerstvu je odvisno od tega, kaj pričakujemo, ne od tega, kaj imamo.
 V partnerski zvezi je ženska močnejša. Moški ne more biti gospodar, saj ne more gospodariti niti svojemu telesu oziroma enemu delu telesa. Temu gospodarijo ženske, zato lahko one vladajo. Ženske vedno reagirajo kot ogrožene, namesto da bi se zavedale svoje moči.
 Svoje moči ne znajo več upravljati, ker niso prevzele znanj od mater, tradicija se ne nadaljuje. Moški je zadovoljen, ko mu je žena nadrejena, ko je močnejša, ko mu občasno da tisto, kar hoče. Zaljubljene ženske se podredijo moškim, vendar se moški takih žensk naveličajo. Moški si želijo biti podrejeni, ker je to zanje cona udobja. Če moški odide iz zveze, gre v drugo cono udobja. V coni udobja moški izkazujejo svojo ljubezen. Seveda so v partnerstvu področja, kjer je on šef, v tisto se pametne ženske ne vtikajo. Partnerstvo zahteva dve funkcionalni osebi, v njem so največji problem ženske, moški so obvladljivi. Je pa zelo malo moških funkcionalno primernih za partnerstvo, ker so jih vzgajale matere.

[sasa]

Vse ima navodila za uporabo

V tem sistemu znanstveniki v vsak produkt vgradijo napako, da se po koncu garancijskega roka pokvari. najboljša pamet sveta se ukvarja s tem, kako prodati vse tisto, kar proizvajajo in česar nihče ne potrebuje. Problemi se ne smejo rešiti. Za vsako stvar so navodila za uporabo. Tudi za moške. Slovenci so izgubili stik z realnostjo, kapitalizem je povsod dogovorna ekonomija, samo pri nas ne. V Sloveniji dopuščamo, da korporacije vse pokupijo in obvladujejo. V tujini so podjetja pokupila pametne in tiste, ki vedo in znajo, medtem ko tu vodijo podjetja ljudje brez pameti.

Vir: https://www.vecer.com/zdaj-zena-obicajno-nazene-moza-6440642

[sanjalka]

Super Saša za tele prispevke, jih bom z veseljem prebrala.

[sanjalka]

TOP napisano, se podpisem!
Iz lastnih izkusenj pravim....
Zelje nas bodo unicile, ker so neskoncne in nikoli do konca zadovoljene.
Vedno, ampak res vedno je nekje se nekdo lepsi, boljsi, pametnejsi, bogatejsi, bolj kompatibilen, bolj, bolj, bolj....
Ustavimo se in izstopimo ze enkrat iz tega smrtonosno drvecega vlaka, ki pelje v unicenje...In zacnimo zivljenje raje ZIVETI
Sicer se bomo izgubili v iskanju bolj in boljsega

[sasa]

Ja, se strinjam. Zelo dobro je povedala se skupaj. Tudi ko je imela svoje mnenje glede razkritja zlorab žensk v šovbiznisu, je bila neposredna in jo je marsikdo kritiziral.

[sanjalka]

Ja, treba je razumeti bistvo.
Je pa sicer v tej nasi druzbi tezko izstopiti iz kolektivnega dozivljanja, se ustaviti, pogledati vase in v smisel lastnega bivanja.
Vedno je lazje slediti, vecinoma se pa sploh NE zavedamo, da smo se ujeli v masovno razmisljanje, saj nam je le to vsiljevano neprestano, in to zelo subtilno, zelo prefinjeno...

[Andres]

Za vse to prebrati bi si moral vzeti več časa in bom to tudi storil. Saša.  Daj rajši vir zraven, ker pred leti je nekdo že težil zaradi kopiranih tekstov.

Andres

[Jane]

Tko kot sem že rekla, se strinjam do določene mere. Določene. Se mi pa vseeno zdi tole poneumljanje ženskega in moškega spola. ženske, ker si ne sme želeti ničesar "več" in moškega, ki očitno ni zmožen ničesar drugega kot jesti govejo župo in seksati. Očitno po njenem mnenju je moški en velik otrok, kateremu je potrebno zadovoljiti želje (svoje potlačiti), pogovorov pa tako ali tako ni zmožen. KAJ NAJ ŽENSKA POČNE S TAKIM MOŠKIM??

Godina pozablja dve stvari, da je bilo včasih ženskam prekleto hudo, samo se niso mogle ločiti, ker jim ni bila dovoljenja izobrazba, služb za njih pa tako ali tako ni bilo. Tisti moški, ki so pa bili deci da se reče, pa so skrbeli za družino, delali od jutra do mraka, da so otroci in žena preživeli. Žena je bila spoštovana, ker je doma skrbela za naraščaj in hišo in se njeno delo ni smatralo kot tretjerazredno. Za takega moškega je ženska z veseljem skrbela.

Danes pa, če povzamem Ruglja, dobiš maminega sinčka, pezdeta, ki ni sposoben drugega kot oddelati svoj 8 urni šiht. Egzistenca družine že dolgo ni odvisna od njega, ženske ne zna zadovoljiti (o dobrem seksu lahko le sanja, kaj šele o spoštovanju, ker vzdržuje gospodinjstvo) in je po možnosti vsak dan primerno okajen. Hmmmm takemu kuhat govejo župco in ne sanjati o čem boljšem? Bullshit....

O tem, da so tudi ženske ob takih moških zgubile stik s svojo ženskostjo, nežnostjo, toplino....pa sploh ne bi.

[sanjalka]

Jaz to razumem malo drugače.
Dejstvo je, da smo moški in ženske drugačni, ne samo po spolu, ampak tudi psihološko.
Mislim, da Godina prikaže ekstremnost zato, da bi jo lažje razumeli.
Sama doživljam trenutno stanje odnosov v družbi zelo podobno kot ona. Vsi imamo kup želja, ki so nam vrinjene s strani kapitalistčne družbe in so postavljene tako zelo visoko, da se jih ne da dosegati. Zato vedno stremimo za nečm več, za nečim boljšim, ko nam ni fajn, ne znamo iskati rešitev znotraj odnosa, ampak se umaknemo iz odnosa ven in iščemo rešitev zunaj. Pri odnosu gre tudi za odločitev, ki jo zavestno sprejmemo.
Ženske smo se precej spremenile, razvile smo svojega animusa, postale odločne, samozavestne, finančno neodvisne in sedaj je na vrsti razvoj moškega, da razvije svojo animo, svojo nežnejšo plat.
Sama opažam, da so se tudi moški precej spremenli v to smer in velko bolj kažejo in izražajo čustva, kot so jih npr. njihovi očetje, veliko bolj skrbijo za svoje otroke, kot so njihovi očetje, tudi na čustveni ravni in ne samo na finančni. Včasih se mi zdi to že kar pretirano kako so se moški začeli obnašati do svojih otrok in tudi sicer kako sedaj kažejo svojo čustveno plat. Poslušam moške, ki se pogovarjajo o svojih otrocih bolj oz. več kot npr. o svojem poslih, športu ali njihovih motornih konjičkih. Včasih tega ni bilo.
Mislim, da smo se oboji že precej spremenili, da se je razvoj vsaj v Sloveniji v primerjavi z generacijo mojih staršev korenito spremenil in je tudi res, da smo ljudje v odnosih čedalje bolj nezadovoljni.
Sama vidim razlog v pretirani želji po popolnem, idealnem partnerju, ki nas bo v vsem razumel, ki bo hkrati odločen in aktiven moški, ki bo poskrbel tako za svoje otroke kot za svojo ženo in ki nam bo kazal svoja čustva, nas poslušal...
Dejstvo je, da se večinoma za ločitev odločajo ženske in ne moški, da smo me prevzele to moško odločnost, da smo mogoče pretirano razvile svojega animusa, moški pa svojo nežnejšo plat osebnosti..
Zakaj se v nekoga zaljubimo in si ga nato izberemo za svojega partnerja, potem pa ugotovimo, da to ni to, da nas ne osrečuje....?
Včasih si ženske moškega niso izbirale, redkokdaj so bile s tistim, v katerega so se zaljubile...pa nismo od naših mam in babic poslušale kako zelo nesrečne so s vojim možem, niti tega opazile nismo...me to možnost, to izbiro imamo...pa nismo zadovoljne...
Kaj potem ne znamo prav izbrati že v samem štartu? smo zamegljene, slepe...?in potem se zaljubimo v drugega in krog se ponovi...
tukaj vidim, da nas neskončne želje delajo nesrečne...ko imamo potrebe zadovoljene, hočemo več in več in več...in ne vem v resnici, če se to kdaj neha...
saj veš imaš plačo 1000 eur, ti zadostuje mogoče za 2 leti, potem bi rabil oz si želel že več...redko kdo je danes res zadovoljen s tem kar ima...in hvaležen za to kar ima...
gre za širše nezaodovljstvo, ki se odraža tudi v odnosih...
in seveda ne govorim o odnosih, kjer je prisotno nasilje, agresija, tako pasivna kot aktivna, tam bi res morali ukrepati...a večino se razhajajo pari, kjer ni nasilja, kjer ni prisotnih ne vem kakšnih problemov, enostavno se ugotovi, da to ni to, da bi radi nekaj kar naš partner nima oz ne izpolnjuje...in potem pride drugi, ki to ima, a glej ga zlomka, ta pa nima nekaj drugega.... približno kot mobiteli, modeli se stalno menjajo in tako se danes menja tudi partnerje...o tem je Godina govorila, ne o odnosih, kjer so pa res težave in nasilje in zlorabe-to je pač NEDOPUSTNO!
za zaključek bi rekla, glede na svojo izkušnjo, da sem morala precej stvari predelati najprej pri sebi in se znotraj sebe zavestno odločiti za odnos in za partnerja in začela odnos
reševati s partnerjem, ne s prjateljicami, ne z delom, ne s športom, ne s hrano, ne z ljubimcem, ne s tv, ne...ampak v prvi vrsti s partnerjem in začela sem se tudi zavedati, da vsega nikoli ne moreš imeti in biti hvaležna za tisto kar imaš...saj tudi jaz še vedno postokam in kaj podelim s prijateljicami in tukaj na forumu, a z zavedanjem, da to ne sme biti beg iz odnosa...je pa na dolgi rok vredno...

[sasa]

Tko kot sem že rekla, se strinjam do določene mere. Določene. Se mi pa vseeno zdi tole poneumljanje ženskega in moškega spola. ženske, ker si ne sme želeti ničesar "več" in moškega, ki očitno ni zmožen ničesar drugega kot jesti govejo župo in seksati. Očitno po njenem mnenju je moški en velik otrok, kateremu je potrebno zadovoljiti želje (svoje potlačiti), pogovorov pa tako ali tako ni zmožen. KAJ NAJ ŽENSKA POČNE S TAKIM MOŠKIM??

Godina pozablja dve stvari, da je bilo včasih ženskam prekleto hudo, samo se niso mogle ločiti, ker jim ni bila dovoljenja izobrazba, služb za njih pa tako ali tako ni bilo. Tisti moški, ki so pa bili deci da se reče, pa so skrbeli za družino, delali od jutra do mraka, da so otroci in žena preživeli. Žena je bila spoštovana, ker je doma skrbela za naraščaj in hišo in se njeno delo ni smatralo kot tretjerazredno. Za takega moškega je ženska z veseljem skrbela.

Danes pa, če povzamem Ruglja, dobiš maminega sinčka, pezdeta, ki ni sposoben drugega kot oddelati svoj 8 urni šiht. Egzistenca družine že dolgo ni odvisna od njega, ženske ne zna zadovoljiti (o dobrem seksu lahko le sanja, kaj šele o spoštovanju, ker vzdržuje gospodinjstvo) in je po možnosti vsak dan primerno okajen. Hmmmm takemu kuhat govejo župco in ne sanjati o čem boljšem? Bullshit....

O tem, da so tudi ženske ob takih moških zgubile stik s svojo ženskostjo, nežnostjo, toplino....pa sploh ne bi.

Deloma se strinjam s teboj, Jane. Dejstvo je, da so za veliko stvari odgovorne tudi ženske s svojo vzgojo sinov. In potem tak moški pride do ženske, ki je spet nesrečna in tako se vrtimo v začaranem krogu.

Če bi moški bil moški, bi ženske z veseljem mu kuhale govejo župco, dejstvo pa je, da prevečkrat izražamo to žensko moč in moškega enostavno potlačimo. Še posebej, če je ženska bolj močen karakter. Ne rečem, da ima Godina vedno prav, se pa tudi ne moti prav veliko. Goveje župce ne boš kuhala vsakemu moškemu, to je pa dejstvo.