Zacela postopek locitve. Na dan, ko bi moja mami praznovala 57 let.
Sem šla pri 37-ih sama skozi ta proces-zame zelooo boleč, travmatičen...dejansko sem stara jaz umrla in se na novo rodila drugačna...ločitev me je res pretresla in spremenila do popolnosti...takrat sem mislila, da nikoli več ne bom nasmejana, vesela, optimistična...a danes sem seveda spet nasmejana, vesela, optimistična, predvsem pa velikooo bolj poznam samo sebe, sem do sebe in drugih bolj iskrena, sem bolj avtentična, bolj jaz....
Seveda je vsaka ločitev zgodba zase, a verjetno noben zaključek ni ravno lahek, sploh če so pri tem prisotni otroci.
Missy ti iz srca želim, da tole čimprej prebrodiš in res začneš potem na novo
