Saj tudi jaz se ne namenoma (ali da se ne bi oglašala), samo pustim, da steče mimo mene, kot praviš.
Samotarji smo prav kul ljudje. V družbi smo najbrž bolj avtentični, ko tisti, ki vanjo ves čas silijo. Če se pojavimo tam, je to posebna priložnost - pomeni, da si res želimo in da res uživamo (sicer se sploh ne bi pokazali ali pa bi jo popihali domov).
Večkrat razmišljam, kako nastanejo te ovce. Vse se, kot vidim jaz, začne že v zelo zgodnjem otroštvu. Otroku se ves čas nekaj poriva v roke, da se s čim ukvarja, ali pa mislijo, da ga je treba 24/7 animirati. Potem se navadi na sugestije in njegov smisel za ustvarjanje in kratkočasenje odmre, še preden se je razvil.
Nadaljuje se potem v vrtcu, kjer je treba vse početi skupinsko, še srati ...