Danes sem dobila po mailu razmišljanje mojega prijatelja, ki mi je dalo "misliti". Je dovolil, da ga objavim tu na forumu...nekako se mi zdi, da paše v kontekst..
"Veš, dosti krat je pomoč bolj slaba, kot dobra. Niso vse stvari dobre za povedat okoli. Recimo to, da ti povem moje težave, te vpleta v mojo negativno energijo in po svoje te črpa. To je tudi oblika energijskega vampirizma. Torej drama nadzora ljudi preko tega, da jim svoje težave zaupaš.
Dovolj je, da ti povem, da nisem dobro, in zdaj te že vežem nase tako da skrbiš. To je že oblika drame nadzora. Zato ni dobro, da ti govorim te stvari. Že tako sem ti preveč povedal in vidiš, se vežeš, skrbiš, pošiljaš energijo. To je vse oblika drame nadzora. Igra UBOGI JAZ. In to ni dobro. Trenutno se ukvarjam ravno s tem, da spucam vse te podzavestne oblike vampirizma. Sem opazil, kako v ozadju deluje en kup te robe, ko vežeš ljudi s svojimi problemi nase. Tudi to je kraja energije. Pač človek mora bit pozoren pri tem in uspostavit pravo ravnovesje. Vidiš, že tvoja želja po pomoči je taka samoponujena oblika uničevanja. Samega sebe. Zato ti nisem hotel težit in sem se skušal elegantno izognit temu, da bi ti govoril o tem, a sem še vedno povedal preve, čda te je zaneslo. Dajala si mi energijo, se sekirala in hotela pomagat. Hoteti pomagat ni tako dobro, kot zgleda. Po celestinski ti lahko sicer imaš rešitev v obliki sporočlila zame. Nisva se slučajno začela pogovarjat. In to je točno to. S tvojo pomočjo sem odkril še eno podtalno obliko nadzora. Hvala ti. Ko enkrat ozavestiš vse te oblike, jih lahko nadzorujš in odpraviš. Zato je pogovor dober. A pri pomoči boš morala bit bolj pazljiva. Ena stvar, ki se je moraš izogibat je takozvani altruizem. To kar misliš, da je tvoje dobro delo, je samo drama nadzora. Je res, da je lepo pomagat drugim, a le s tem kar si. Ne z poseganjem v druge. Torej ko ti nekdo nekaj reče, moraš samo povedat modrost svoje duše in to je vse kar lahko ali moraš dat. Drugo je tudi nadzor. torej "jaz ti pomagam" ustvarja negativen pretok energije in dejansko tako ali drugače se "pacient-zdravilec/pomagalec" vežejo v igro izmenjave ali celo kraje energij. Zato moramo bit pazljivi, kako "pomagamo". Edini način je z lastnim bivanjem ali lastnimi izkušanjami. Torej "to sem" in če ti to pomaga, potem je to to. En drugemu ne moremo reč, kako naj živijo. Ker tega nihče ne more vedet razen nas samih.
Tudi ta želja, po umešavanju v tuje težave nam pove marsikaj o nas samih. Naš beg pred težavami in zatekanje v tuje. En drugemu povemo lahko samo lastne izkušnje, katere veljajo samo za nas same. Nihče si z mojimi izkušnjami ne more direktno pomagat. Lahko pa moje izkušnje sprožijo pribliske v poslušalcu, ki jih bo itak po svoje interpretiral. Duša bo itak naredila KLIK, ko bo dobila tako informacijo, ki jo rabi. Vse to piše tudi v Celestinski. In take informacije lahko pridejo tudi če se menimo o vremenu. To sploh ni pomembno, važno, da smo na take informacije pozorni. Da jih ne omalovažujemo, ker vse ima svoj smisel.
Tako da lahko vidimo drame nadzora najbolj v tem lažnem "pomaganju drugim" ki kot vidiš, dela več škode kot koristi. Ljudje bi se morali tudi vprašat, zakaj pa sploh hočemo pomagat? Ker so nas tako naučili, da je dobro? Ali smo dobre osebe samo če se utikamo v tuje posle? A hočemo povelišat same sebe? A se hočemo izkazat, kot dobri, ker globoko vemo da nismo? A iščemo beg od lastnih težav in se raje zatekamo v tuje? Če bi hoteli res pomagat, bi morali samo poslušat. Ampak pozorno poslušat, kar nam ta oseba govori. Če to počnemo brez da bi se vpletli v igro nadzora s strani sogovornika, mu na edini način lahko pomagamo. Ker dosti krat ljudje nočejo rešit težave. Samo vpletajo druge v to, da bi lahko jih imeli v nadzoru. To sem tudi sam počel, zato vem o čem je govora. Zavedno ali nezavedno ni več važno. Ko se o tem spregovori, je to zavestna drama nadzora. Zato bi ljudje morali svoje probleme dat samo ven. Nekdo bi jih moral toliko časa poslušat, da te osebe dajo ven poleg težav, tudi rešitev. Ker itak sami vemo kaj nam lahko pomaga. Tako da dober terapevt je tisti, ki te toliko časa posluša, dokler med dvema steče energija in se vrača. Pomembno je, da vstraja in usmerja energijo, da začne krožit. Potem se začne zdravljenje. dokler "žrtev" vleče energijo poslušalca nase in se polni s tem, da mu govori o lastnih težavah, je to samo črpanje energije. Ko pa dober sogovornik na pravi način prevsmeri energijo,da začne krožit, začne zdravljenje za oba, pa čeprav eden samo govori, drugi pa posluša. To je zelo dobra tehnika. takrat bo "pacient" začel sam sebi dajat odgovore za lastne težave. In tej odgovori pomagajo tudi sogovorniku. torej pacient je ob enem tudi sam svoj terapevt. Kot smo v končni fazi vsi. Vsak lahko samo sebe poštela. A pravo pomoč pri temu je treba znat dat. Vsak veliki guru vas bo učil "ti si sam sebi svoj bog in edini, katerega moraš imet rad". A to razumet, brez dram nadzora je veliko delo! Temu se reče razsvetljenje."
