Uf, ja, to se zna z leti spreminjati.
Nikjer ne piše, da čez dve leti ne bom tudi jaz omedlevala.
Jaz sem npr. pred cca 18. letom nikoli nisem bala višine. Potem se mi je enkrat nepričakovano zavrtelo na vrtiljaku in po tistem je vse drugače.
Ne razumem, zakaj sprememba, ampak pač tako je. Že čez balkon (1. nadstr.) težko rjuhe stresem, ne da bi me ščemelo po telesu.
Ne kapiram, kaj se mi je takrat zgodilo v možganih, ker sem isti dan bila na istem vrtiljaku že večkrat, potem pa v nekem trenutku čudna vrtoglavica.
No, evo pri meni isto to z višino, samo pri 27-ih letih.
Sem se s sedežnico peljala na Vitranc, že milijonkrat prej seveda, tudi ta isti dan že naredila nekaj voženj, kar naenkrat me je na eni vožnji panika glede višine, sem se vsa tresla, komaj dočakala konec vožnje. Od takrat imam težave, niti ne toliko z višino, bolj z odprtim prostorom, to da si nekje, kjer ne moreš stopiti na trdna tla. Zanimivo, da tega strahu, hvalabogu, nimam na avionu in tudi na Eiflovem stolpu npr. nisem imela težav, ali v Kanadi na CN Towerju, nič...Ne spraviš me pa npr na Prosti pad v Gardalandu, sem šla na tistega otroškega in cvilila samo jaz, otroci so me pa debelo gledali
Ali ko sem šla na Nanos, kjer se vse odpre, po vseh 4-ih sem lezla nazaj dol, ja dol, ne gor
Mal sem čudna
