Draga Cvetka, izredno cenim tvoj komentar, ki mi pomaga razširiti obzorje in me spodbuja k razmisleku, kaj se dogaja. Vidim povezavo s tem, kar se dogaja.
K stanju, kakršno je, me je pripeljala služba. Obilica dela, moja disciplina, občutek za odgovornost, vestnost, zavzetost, pripadnost ... Sicer lepe vrednote, ki pa ob pretirani uporabi in slabi obravnavi s strani okolice pripeljejo do nečesa manj lepega. Na tem mestu bi morda umestila
- ob konjunkciji sem bila brezposelna, kar je verjetno ojačalo moj zagon za delo (čeprav bi rekla, da je to tako ali tako z natalno konjunkcijo teh dveh globoko zakoreninjeno v meni) in sadovi se zdaj lepo kažejo.
P
zapušča :stv in vstopa v
, želim si drugačne strukture, hkrati bo P
iz 10. prešlo v 11. hišo. Zanimiv je tudi
na IC. Kar se mi predvaja v glavi, je vprašanje, če je smoter življenja res to, da hodiš v službo in ta sili tudi v tvoje zasebno življenje, nimam miru ne po službi ne na prost dan - če ni klicev, je pa neprestana preganjavica, kaj je in kaj bo. Na dopust ne morem, ne upam manjkati en dan, ker vem, da bom po povratku dobila repete.
Z izjemo tiste peščice ljudi, ki so res našli svojo kariero na področju, za katerega živijo z vso svojo bitjo, je zaposlitev sredstvo, ki zagotavlja finance, ki omogočajo privatno življenje. Tako mi pa bežijo dnevi, včasih se sploh ne zavem, da je minil že teden. En dan smo še v aprilu, v naslednjem se že borimo z utrujenostjo v juliju, ne mine trenutek, ko je že september in kje je še november, ko se vse skupaj približno umiri. Naprej gledam z željo, da bi poletje in jesen čimprej minila, ko sem tam, se pa zavem bežečega in izgubljenega časa.
Svoje delo imam sicer rada, vendar ga je količinsko preveč. Lahko bi ga opravljala na zelo dolgi rok, ampak ne v neprestanem šprintu.
In to se mora spremeniti. Ne vem, ali naj rečem, da sem sama izbrala trenutek, ali pa je ta samo dozorel.
Glede na teorijo, ki sem jo prebrala v zvezi s temi progresijami in po drugem vpogledu v svojo karto, se mi zdi, da se nekako mora (in se bo?) spremeniti, kar se je dogajalo do sedaj. Tudi, če je sprememba notranja, ji dogajanje zunaj vedno sledi. Kaj bo to dogajanje, ne znam predvideti, vem pa, da se želim več ukvarjati z lastnim obstojem - kot individuum, kot Maja, ne kot uslužbenec tam in tam.
V tranzitni imam
, poleg progresij tudi ta obeta neko obdobje, ko naj bi se ukvarjala z drugačnim delom, bolj za dobro skupnosti, bolj s pomenom, smotrno, morda tudi bolj s srcem. Morda mi bo pa spremenjen (s tem mislim zmanjšan) obseg dela omogočil zasebno življenje, v katerem bom lahko mislila nase, ne samo na profesijo. Kot sem rekla, napovedati ne znam in morda tudi ne morem ...
