Pred samo tremi dnevi sem izgubil najboljšega, mojega kužija Hercula. Skupaj sva bila skoraj 14 in pol let, delila sva si vsega lepega, no tudi slabšega, a vendarle se je med nama spletla zelo posebna vez, ki jo je težko opisati. Pravzprav sem se na ta trenutek pripravljal že kar nekaj časa, čeprav ni bil tako hudo, slab, da bi moral oditi. Kljub vsemu mu ni bilo rešitve v nedeljo zjutraj in začasno sva se tako poslovila.
Na moji strani je še vedno bolečina. Verjamem tudi na njegovi, popolnoma možno pa je, da se je v tem času trikrat tudi že vrnil. Enkrat je odpr vrata, ko sem bil na obisku pri prijateljih, ki jih je imel najraje od vseh, kamor sva šla, ter dvakrat tu doma, sem zavohal nek poseben vonj. To je bila mešanica njegovega vonja in cigaret, torej čisto verjamem, da je bil tu, in še bo.
Za tiste, ki ne veste je Hercules prišel k meni kot tri mesece star psiček. Bil sem tam na deželi in je on prvi od sedmih priskakal do mene. Vsi ti mladički so imeli različne barve ovratnico. Lastnica matere je tudi napisala točen čas rojstva in tistikrat sem Tei poslal čase vseh mladičkov. Tea mi je odgovorila, da bodo ti mladički imeli kratko življenje, za razliko od enega. Tistega, ki je po opisu z rjavo ovratnico. Ona ni vedela, da je to Hercules, ki je na mene skočil, ko sem prišel. Dodala je še, da sva si tudi najbolj podobna. To mi je dalo potrdilo, da sem ga potem vzel in tako, kot rečeno, je pri meni dočakal dolgo starost.
Boljšega kužija si nebi mogel želeti, seveda pa mi je odvzel veliko časa in odrekanja, za kar mi nikoli ni bilo žal.. Pač je tudi dal svoje.
Hercules je tudi najbrž eden redkih kužijev na svetu, ki ima rojstno astrološko karto, kot tudi karto, ko je odšel. In prav je tako. Napisal sem že, da je bil poseben.
Spodaj bom dodal video, ki sem ga naredil njemu v spomin.
Vaš portir,
Andres