Spletni simbol
Namenjeno članom, torej vam in nam. => Anonimno v javnost => Topic started by: Anonymous on March 04, 2009, 03:33:51 PM
-
nevem več kaj naj naredim . Doma imam očeta , ki je v penziji ---- zarad zdravstvenih težav . Vsako jutro se dere mene - u bistvu pridiga v nedogled . Govori , da od mene ne bo nič , da nisem sposobna za ničesar to poslušam čez cel dan . Največja dilema je denar . Res je , da nismo revni , ampak oče ma strah , da bomo postali revni , zaradi tega , kar se dogaaja danes v politiki . En čas sem dobivala žepnino , zdej pa to ne . Finta je pa v tem , da ko ga prosim , denar , mi pere možgane s pridiganjem . Opažam tudi , da so se pričele zdravstvene težave ( pri men ) - vsako jutro mam drisko , sem v neprastani napetosti ( delam in poleg tega je šola ) zej sem si našla že dodaten posel ......v šoli sem bistveno popustila , ker nimam več moči in energije se soočati . Nevem več , na koga se naj obrnem.......strah me je , ko sem doma . Samozavesti glih pretirano nimam , pa tud fanta ne . Ne upam se vezati , saj me je strah , da se bo obnašal enako kot oče . Ko nekaj naredim , moram vedno vprašat njega , če ne , se dere .
Prosim za nesvete , kako naj grem čez vse to.....strah me je tudi , kako me okolica sprejema......ker dejansko mislim , da sem nesposobna ( to mi govori oče 24 ur na dan ) ......
ponoči pa ful slabo spim....
-
doma se skorajda izogibam , vedno si najdem nekaj , sam da nisem doma....ker je res ful mučno....poslušat poniževanja in zbijanja samozavesti . V službi mal , da se ne zjočem....pa všeč mi je en fant , sam ne upam nikomur govort ( mam občutek , da nisem vredna , ( prijatelja sva sam ne nevem kolika )). Hvala , res hvala za pomoč .
-
doma se skorajda izogibam , vedno si najdem nekaj , sam da nisem doma....ker je res ful mučno....poslušat poniževanja in zbijanja samozavesti . V službi mal , da se ne zjočem....pa všeč mi je en fant , sam ne upam nikomur govort ( mam občutek , da nisem vredna , ( prijatelja sva sam ne nevem kolika )). Hvala , res hvala za pomoč . Opažam tud , da sem neprestano živčna , še posebe, ko grem med druge ljudi ( ki so nepoznani ) , in ko se dobivam z fanti ( fanta tud nisem še mela , ker me je strah )) postanem živčna in z mene vse teče....
-
Kaj pa mami pravi na to? Z njo se ne moreš pogovoriti? In bi se potem ona z očetom.
-
ona tega sploh ne opazi........vedno ko se oče dere , mu ona da prav v vsem
-
malo prej smo se spet sprli...............nevem več kaj naj naredim......edino kar želim je , da umrem. OBčutek mam , da nisem vredna življenja , da me nihče ne razume.............nihšče ne opazi doma , kako trpim in da mi je hudo....sploh nevem , zakaj sem na svetu.....
-
kaksen dan prespi pri prjateljici, zacni biti samostojna, delaj na tem, ne smes biti odvisna" od denarja in prošenja",
-
saj se borim za samostojnost. Sam ne uspeva.Utrujena sem od vsega . Za vse kar prosim je na dnevnem spisku kričanje , zmerjanje , da sem lenuh , da z mene ne bo nič , da nikoli ne bom končala šole . Oče tudi , če rečem recimo , da me boli njuno obnašajanje do mene reče , da sem nehvaležna in da ju ne spoštujem . To pa ni res . Rada ju mam . Zlo . Ko sem delala , sem tud njima dala del plače , da si lohk kupita kej al gresta na pijačo . Nevem . Kričanja in zbijanja samopodobe s temi izrazi ( vsakodnevno slišim najman 20 krat ) : da sem lenuh , da z mene ne bo nikoli nič ( imam tak občutek , da sem res zguba , zato pred ljudmi jeclam , ne upam govorit , se me loteva omedlevica ) , da se visoko nosim ( čeprav ni res , ker sem vprašala sodelavke , pa so rekle da sem preprosta punca ) , ko sem jim omenla moje sposobnosti , želje , so odgovorili , da oni tega ne odobravajo ( doma mi ne pustijo ničesar razen sedenja v šoli ) , o težavah z fanti ( ker mam probleme , zarad nizke samopodobe - mam občutek , da me ne noben ne bo pogledu , da nisem vredna nobenga itd... se tud tako obnašam do njih , hladno . Ker se bojim.....bojim se , da bodo kričal na mene , me zasmehovat ) doma sploh ne govorim .
-
nevem več kaj naj naredim . Doma imam očeta , ki je v penziji ---- zarad zdravstvenih težav . Vsako jutro se dere mene - u bistvu pridiga v nedogled . Govori , da od mene ne bo nič , da nisem sposobna za ničesar to poslušam čez cel dan . Največja dilema je denar . Res je , da nismo revni , ampak oče ma strah , da bomo postali revni , zaradi tega , kar se dogaaja danes v politiki . En čas sem dobivala žepnino , zdej pa to ne . Finta je pa v tem , da ko ga prosim , denar , mi pere možgane s pridiganjem . Opažam tudi , da so se pričele zdravstvene težave ( pri men ) - vsako jutro mam drisko , sem v neprastani napetosti ( delam in poleg tega je šola ) zej sem si našla že dodaten posel ......v šoli sem bistveno popustila , ker nimam več moči in energije se soočati . Nevem več , na koga se naj obrnem.......strah me je , ko sem doma . Samozavesti glih pretirano nimam , pa tud fanta ne . Ne upam se vezati , saj me je strah , da se bo obnašal enako kot oče . Ko nekaj naredim , moram vedno vprašat njega , če ne , se dere .
Prosim za nesvete , kako naj grem čez vse to.....strah me je tudi , kako me okolica sprejema......ker dejansko mislim , da sem nesposobna ( to mi govori oče 24 ur na dan ) ......
ponoči pa ful slabo spim....
Ti si brez dvoma v hudih stiskah, ki se lahko kot posledica česa odražajo v prihodnosti. Mislim, da bi ti marsikdo lahko pomagal v različnih oblikah pomoči.
-
Razmišljam, kaj bi ti svetovala. Sem imela tudi sama težave v družini. Koliko si pa stara? Ti laže kaj svetujem, če vem.
Drži se. Vsak človek je osebnost zase, vsakdo pomeni, vsakdo je vreden. Tudi ti. In kmalu boš lahko odšla kam na svoje... Ti še kaj napišem, ko zvem tvoj odgovor.
-
Kot bi brala sebe, par let nazaj.
Zaupaj vase, veseli se vsakega sončnega žarka, začni delat majhne korake, postavljaj si majhne cilje.
Jaz sem odšla od doma pred nekaj leti. Brez šole, imela sem eno samo potovalko z oblačili in v roki 10.000 sit. Začela sem z delom v gostilni (na črno), da sem imela vsaj kaj za jest, spala sem v plesnivih luknjah, ipd. Danes se sprehajam z nasmehom na obrazu, sem srečna, nadaljujem šolo, delam in vem, da sem v sebi bogata. Z izkušnjami.
Ni mi žal za ta korak. Če bi poslušala svoj notranji glas, bi to storila prej.
Vse te stvari te napolnijo s tako močjo, s tako voljo, kot še sama ne veš trenutno.
Zdi se ti brezupna situacija, pa ni.
Je odlična priložnost, da razpreš krila in letiš!
Ja,boš padla. Ja, se boš potolkla. Ampak uspelo ti bo!
Kar pogumno!
-
sem v najstniških letih :D tok za info.....
-
pri meni je bilo skoraj identično. Starša sta me totalno kontrolirala, še dobesedno prdnit nisem mogla brez njune vednosti. Oče je vedno govoril, da ne bo nič iz mene. Pa so se potem začele tudi pri meni pojavljati zdravstvene težave, driska, omedlevica, na koncu še panični napadi, depresija in sem pristala na antidepresivih. Ko mi je nekdo enkrat rekel, da sem za svoje življenje odgovorna sama in da moram nekaj storiti se mi je odprlo, takrat sem že imela službo in sem si lahko privoščila. Odselila sem se, odstrigla "navidezno" popkovnico, vrgla stran antidepresive in šla. Ti povem, da so me nekaj časa klicali vsak dan in se jokali in me ksušali pridobiti nazaj, pa sem vsakič ko sem uvidela, da preveč vstopata v moj prostor enostavno vrgla dol telefon in ga izklopila. Nisem jima več pustila kontrole. Ti povem, da odtakrat ni več zdravstvenih problemov. Tako, da nekaj boš morala ukrenit s svojim življenjem, če ne te bo požrlo.
-
Hvala bogu , jaz nisem na antidepresivih....sam opažam , da mam zdravstvene težave . .... pojavljajo se neki čudni izpuščaji na koži , ki ful srbijo in nevem zakaj . Saj jaz tut premišljujem , da bi šla po končani šoli , do se prikopljem do željenega poklicsa v službo v tujino ........ Sedaj recimo delam kolk se da , šparam denar itd...... vmes ga dam tiud staršem , da si kaj privoščita , plačam kak račun ( ker ju klub vsemu cenim ) . Sam nevem , kako si naj v taki situaciji povečam samozavest . Trenutno recimo vem , da je nemogoče , da bi kam odšla .....ni financ pa še šolam se.......kasneje pa imam željo........mogoče grem ven tud iz Slovenije .....Za dvig samozavesti siem si kupla knjigo Luis L Hay in mo zlo pomaga . Brem tud knjigo Boris Vene ...Bogastvo je v tebi (mi je kot sveto pismo ) .
-
Mislim reč , knjigo Bogastvo je v nas......
-
NAJPREJ SE NAUČI POSLUŠAT, IMET NEK SMISEL ,OS.PLAN RAZVOJA, INTERES ang:
-
Razmišljam o tvoji situaciji. Tudi sama sem odraščala ob alkoholu, prepirih, brez objemov... Dokler nisi polnoletna, boš morala nekako zdržat. Sama sem bila veliko pri najboljši prijateljici, v šoli smo imeli interesne krožke popoldne, trenirala sem zvečer 4 x na teden. Povsod me je bilo polno, doma pa najmanj. Na srečo mi vsaj glede tega niso preveč težili. Sem sicer poslušala, kako pozno hodim domov, ampak vedelo se je. Bila sem samo na treningu, nikjer drugje. Ob prvi priliki, mislim, da sem bila stara 19 let, sem se že odselila od doma, v službo sem itak morala, ko sem bila stara 18 in pol. Ja, danes niti služb ni... Želim ti, da ostaneš trdna, močna in zdržiš situacijo, dokler jo pač moraš. Z mislijo, da boš slej ko prej lahko odšla in se osamosvojila. Do takrat pa iztisni iz sebe najboljše, kar lahko v dani situaciji. Saj si pridna in delaš že zdaj. Po drugi strani pa te to še kako utrdi, učvrsti. Samo pazi, da ne boš šla v drugo skrajnost, da ne boš preveč zaprla srca, kot sem ga jaz... Kmalu ... leto ali dve hitro mine... sicer pa kar napiši še kaj sem. :-*
-
iščem, iščem, iščem ??? iščem, da me samo najde ;)
-
Enkrat se moraš postavit zase. In ko se boš se boš prvo čutila, nemir vendar boš čez čas uvidela, da si storila prav.
Takrat ti bo začela rastit samozavest in, kot je bilo rečeno; dobila krila.
Vsak, ki je sedan nekje "visoko" je enkrat občutil tla. Ampak dno moraš občutit, da vidiš kje je dno in se odrineš navzgor.
Če pogledaš vse uspešne ljudi, so bili enkrat na tleh, razen tisti ki so dedovali. Če bi ti rekel, da je večino najbogatejših
Slovencev nekoč živelo iz rok v usta bi verjela?
Sej si še mlada, življenje ti bo poslalo priložnost in ponavadi, ko občutiš kot prijetno toplino v predelu trebuha.... ;D
-
Psihoterapija pomaga.
-
če ni smisla, zavedanja, interesa, nič ne pomaga, pomaga pa samozavedanje",osebni čudeži zavedanja"; vse ostalo je na stopnji papige" ang:
-
iščem, iščem, iščem ??? iščem, da me samo najde ;)
kdor išče ta najde..si prava fajterka in vem, da se bo hmal pokazalo sonce :-*
napiši si svoj največji cilj.....si ga nekam obesi, kjer ga vsak dan vidiš..kjer imaš mogoče kako minuto miru....in si predestavljaj, da je to realnost...predstavljaj si, kako ti je lepo, kako vse poteka.....imej skoz to v glavi....
potem se bodo stvari začele spreminjati na bolje....
ne sanjariti, kako bi bilo bolje..sanjari, kako je..do vsake podrobnosti....in v to verjami 110%
-
ko bo čas, da greš naprej, si zapomni tole: starše smo si sami izbrali in jih zato tudi lahko zapustimo, v primeru, če bi ti ša kaj težli, kakšna nehvaležna hčerka si
-
ko bo čas, da greš naprej, si zapomni tole: starše smo si sami izbrali in jih zato tudi lahko zapustimo, v primeru, če bi ti ša kaj težli, kakšna nehvaležna hčerka si
se strinjam.
poleg tega - roditi otroka zase, je egoistično. če pa so te imeli zato, da bi ti nudili življenje, pa naj ti pustijo živeti. če hočejo hvaležnost za vsako stvar inzvestobo za vedno...naj si kupijo psa!
-
Rabim pomoč, pa ne strokovno :D
pred dnevi prebirala kako je Tea prilimala gor živalske vodnike, ali danes sem že kar nekaj časa porabila, vendar ne dobim nitke, nikakor da se priklopim, mi lahko kdo pomaga......
Za pomoč se zahvaljeje :-* Luana
ni bilo bolj primernega dela, pa sem tu zašla ;D
-
ko bo čas, da greš naprej, si zapomni tole: starše smo si sami izbrali in jih zato tudi lahko zapustimo, v primeru, če bi ti ša kaj težli, kakšna nehvaležna hčerka si
...pa kaj sem bila jaz takrat na smrt zadeta ali kaj?!
-
nevem več kaj naj naredim . Doma imam očeta , ki je v penziji ---- zarad zdravstvenih težav . Vsako jutro se dere mene - u bistvu pridiga v nedogled . Govori , da od mene ne bo nič , da nisem sposobna za ničesar to poslušam čez cel dan . Največja dilema je denar . Res je , da nismo revni , ampak oče ma strah , da bomo postali revni , zaradi tega , kar se dogaaja danes v politiki . En čas sem dobivala žepnino , zdej pa to ne . Finta je pa v tem , da ko ga prosim , denar , mi pere možgane s pridiganjem . Opažam tudi , da so se pričele zdravstvene težave ( pri men ) - vsako jutro mam drisko , sem v neprastani napetosti ( delam in poleg tega je šola ) zej sem si našla že dodaten posel ......v šoli sem bistveno popustila , ker nimam več moči in energije se soočati . Nevem več , na koga se naj obrnem.......strah me je , ko sem doma . Samozavesti glih pretirano nimam , pa tud fanta ne . Ne upam se vezati , saj me je strah , da se bo obnašal enako kot oče . Ko nekaj naredim , moram vedno vprašat njega , če ne , se dere .
Prosim za nesvete , kako naj grem čez vse to.....strah me je tudi , kako me okolica sprejema......ker dejansko mislim , da sem nesposobna ( to mi govori oče 24 ur na dan ) ......
ponoči pa ful slabo spim....
Upam, da se ti je situacija vsaj malo izboljšala.
Hotela sem te le spomniti, da drugih ljudi ne moreš spreminjati po svojih pričakovanjih.
Moraš jih sprejeti takšni kot so, ne glede na vse njihove napake.
Saj veš, nihče ni brez napak, ne ti, ne jaz, ne tvoji ali moji starši ...
Ne moreš jih spremeniti, lahko pa spremeniš sebe in ko boš ti začela delovati drugače, se bodo morda tudi starši drugače odzivali.
Največja napaka, ki jo ljudje delamo je, da od drugih zavestno ali nezavedno nekaj pričakujemo, kako naj bi se oni odzivali, pri tem pa pozabljamo na lastne reakcije. V glavi imamo nekakšen vzvod, kaj naj bi bilo pravično in prav, da se drugi obnašajo do nas, pravilno pa bi bilo, da se mi odzivamo tako kot se nam zdi, da bi se drugi morali do nas. Saj vem, da je težko, še posebno, ko menimo,da se nam dela krivica, vendar je takšen drugačen pristop osvabajajoč.
Zamisli si, kakšna bi rada bila. Kakšna je tvoja lastna podoba o sebi oziroma kakšna oseba bi rada postala.
Ko boš imela jasno sliko pred sabo, začni delati prve korake po tej sliki.
Bi bila rada umirjena, samozavestna?
Preden kaj storiš ali se odzoveš, si slikaj to sliko pred sabo in deluj tako, kot si želiš da bi, ne glede na vso zmedo, kričanje, poniževanja ali kaj drugega okoli tebe. Poskusi vsaj en dan tako ravnati, pa boš potem presodila.
Vsak človek je svoj svet zase, z reakcijami pokažemo kakšni želimo biti.
To pa seveda zahteva zavestnost, tvojo energijo vsak trenutek, da se zavedaš sama sebe.
Poskusi, verjamem, da boš našla notranjo izpolnitev.
Menim da je to, dokler ne boš imela možosti, da se osamosvojiš, dober nasvet.
Pa vse lepo ti želim