Koliko prosila sem za to,
toliko molila da bi se izšlo,
ne in ne še vedno me žre,
a je vredno bolečine te?
Kakor kamen ti srce,
ne ukloni se za mene,
nisem vredna besede le,
da bi izrekel jo za me.
Ko slutila sem tvoje poljube,
z njimi tudi obljube,
kaj je štiri dni,
v zameno večnosti.
Večnost sedaj prebiva v meni,
ker enostavno te ni,
žalost pa me spremlja,
vse dni in noči.
Nekoč se solza osuši,
oko zaiskri,
pozabila vse kar izrekel si,
upam da niso bile le laži?