Ma ne, sej sploh ne delam tako kot drugi to hočejo od mene. delč od tega. vodim si svoje življenje kljub temu, da hočejo nekaj drugega od mene. od svojega 18. leta je bil vedno nekdo drug pred mano, praktično sem šla iz veze v vezo, vmes si pa nisem vzela časa zase. in skoraj vedno sem ven iz veze prišla prizadeta, še posebej zadnja veza me je zelo pribila na tla. ampak hvala bogu sem se vsaj začela ornk spraševat, kaj za vraga sploh hočem in kakšen moški sploh spada k meni. in bolj kot ugotavljam sama pri sebi kakšen mi paše, bolj se vidi, da je tako nakazano tudi v moji karti. nikoli se nisem ne vem kako veliko ubadala s tem, me je pa od nekdaj fasciniralo. sem na hitro prebrala, to je pa tudi bilo to.
priznam, sem zelo tip človeka, ki ga vleče v romantiko in popolno vezo, v ustvarjanje družine, toda šele sedaj vidim, da še zdaleč nisem pripravljena na kaj takega. vem, da bo prišel nekdo, ki mi bo tako spodnesel tla, da še sama zase ne bom vedla in to točno takrat, ko bo čas zato.
kot pravim, vsi se bolj ubadajo z dejstvom, da sem samska. kolega mrzlično išče eno punco, samo zato, da bi jo pač imel, in nikakor ne more zastopiti, da sem sama in da tudi nimam želje po nekom. sama sebi sem popolnoma dovolj, če pa pride kdo mimo pa hej, ne bom se ga branila. ni pa sedaj situacija taka, da moram pod mus met neki. vsekakor ne. bi blo fajn, da mam nekoga, da se crklja z mano ob večerih, toda za to bo časa tudi do konca življenja. do takrat se pa rajši obdam s kolegi in mojim mačkom, da mi prede kle na postelji zraven mene
bojan, vem, kako se počutiš. meni starša niti ne rečeta toliko glede vez, ker jim je bolj pomembno, da mi težita zaradi faksa
samo je pa po eni strani res podlo od staršev, da imajo tako mnenje o svojih otrocih. čisto moj vidik pač.
veš kaj bojan, se jaz tudi čedalje bolj navdušujem nad dejstvom, da bi mela kakega iz tujine. kak britanec ali pa irec res ne bi bila slaba izbira
