zdravo
da vam še jaz opišem mojo sanjsko izkušnjo. zdaj se kar nekaj časa nisem spominjala sanj, dve noči zapored pa so bile nekoliko neprijetne...
prvo noč sem sanjala, da sem bila z očetom, mamo in bratom nekje, v neki množici in potem smo kar naenkrat začeli bežati pred nečim, nekim požarom ali eksplozijo ali nekaj takega. tekli smo v eno drugo množico, mislim da je bila celo ookoli stadiona. finta je, da mi smo bili celi prestrašeni, policija v oni drugi množici, kamor smo bežali, pa nas je usmerjala. in nihče iz te množice ni bil prestrašen ali da bi celo bežal kam z nami (ker je pretila nevarnost za nami)... pol pa kar naenkrat, kot da je tudi spredaj nevarnost in še v drugo smer--- kot da smo ujeti. pa sem rekla: "ja nič, usodi ne moremo ubežati. če nam je usojeno umreti, bomo pač umrli. in sem se počepnila in jokala, pričakovala sem eksplozijo, pa ni bilo nič. ogenj nas ni dosegel in to je bilo to. sem se zbudla.
danes ponoči pa sem sanjala, da sma z mamo v njeni sobi ledale na parkirišče in se poovarjali, pa sem jaz videla nekega moškega, ki je s puško odil po parkirišču mama mi je nekaj govorila, jaz sem ji rekla: "joj, toti bo strelja" in ona me sploh ni slišala. potem je ta možak ustrelil enega pred sabo, pa še enega.pol pa je začel strelati na ljudi, ki smo gledali iz oken jaz sem mai govorila, naj se skrije in gre od okna, pa k bratu sem letela, da mu rečem, naj ne sp pri oknu, če bi slučajno metek prebil zid pol pa sem šla nazaj k mami in sem rekla, da bi to morali slikati - to osebo in poklicati vojaško policijo, ker da navadna ne more nič tu ukrenit. in sem se zbudila. čudne sanje no.. ne vem, kaj mi sporočajo.
če ima kdo kakšno idejo, je zelo dobrodošla...
lepo se imejte, pa sanjajte prijetnejše sanje
