* Sposobnost ... Moški je vendo znal delat, žal v sedanjih časih ni več tako. Vse več je takih, ki ne znajo ničesar več narediti z rokami, samo s tipkovnico, miško in daljincem. 
* Zrelost in odgovornost ... Tudi preveč tistih "večno mladih", ki pri 30+ letih hodijo ali žurat ali bivaju v hotelu mama. Brez kakršnihkoli ambicij, da bi kdaj kaj naredili iz sebe. Reveži pač ne norejo, ker so polni izgovorov.
No, sej vse lepo zveni in je vse krasno. Sam to si opisala žensko 
Pa nočem se kregat, samo na DEFINICIJI "večno mladi" se debata malo ustavi. Strinjam se glede maminih sinčkov, ki sami ne preživijo. Sam verjemimi, da bi ti z moškim, ki je zaveden, odgovoren in po svoje "otročji", bilo življenje popolno. Stvar je samo v tem, kaj kdo pojmuje pod "OTROČJI"
Moški smo po naravi igrivi. rad se zezamo, počnemo norije in to nas polni z energijo. Vsaka ženska, ki to razume in ima moža, ki to razume, je srečna. Čim ti ubiješ otroka v moškemu, imaš doma moškega, kot praviš: ", ki ne znajo ničesar več narediti z rokami, samo s tipkovnico, miško in daljincem." vsak moški, ki je lahko ob svoji ženi norčav in zabavljač, brez da bi ga kritizirala, in ga takega spoštuje, je srečen in bo vse naredil, da jo osreči. Govorim o zdravih ljudeh, ne zakompleksancih... Moj fokus je samo na BOLJE. Slabše me sploh ne zanima.
Otročji: Človek, ki se pri 30+ ne zna spopadati z življenjem, ni kos ne sebi, kaj šele, da bi imel zrelo partnerstvo. Med tednom pač tistih par ur dela, kosilo mu skuhajo doma, potem se zavleče na fotelj in pritiska na tipke, doma ne pripomore nič (saj niti ne zna nič narediti), v petek pa žur in žur in žur, pa sploh ne opazi, da se nahaja mes samimi 15-letniki.

Ali pa človek, ki je poln nekih problemov, ki si jih ustvari sam, samo, da mu ne bi bilo treba se osamosvojit in zaživet po svoje. Ali nima denarja, nasprotni spol je itak tak in tak, partnmerstvo so samo čustvene drame, otroci ovira ... Tak človek je totalno nezrel, razvajen in egoističen. Saj potem je itak najbolje, da je doma in ne greni življenja drugim ... No, ampak tudi, če je doma ... Pa visi na plečih staršev, ki bi si pri npr. 50-ihi n 60-ih letih že zaslužili malo počitka, ta se pa kar seska drži.

lordwolf, igrivost! To je to, ja! To z mojim partnerjem vedno postavljava v ospredje. Kako je čudovito, da sva lahko "otročja" skupaj, da sva ohranila notranjega otroka. Ampak hkrati imava pa zrelo partnerstvo, romantiko ... Vse v enem sva si: partnerja, prijatelja itd.
Je pa res, da je kar velik % tistih, ki v partnerstvu, prav zaradi partnerjevega neodobravanja, ne delujejo tako, kot bi sicer. Zatirajo svoj pravi jaz. To pelje samo v pogubo. Partnerski odnos je najbolj intimen, najgloblji, najtesnejši. Ljudje pa hodijo izven svoje zveze na pogovor npr. h kolegu/kolegici. Tu potem že ni zaupanja in strah, če te bo partner sprejel, kar vsekakor ne vodi v trajen uspešen odnos. Midva npr. si lahko vse zaupava, razumeva in sprejemava drug drugega in vsak spoštuje stvari, ki jih drugi počne.
Sploh se tako ujameva, da se nama niti ni treba prilagajat ali sklepat kompromisov in popuščat in tako naprej ... Stvari kar same tečejo. In nikoli ne bi sprejela manj.