Ojla, tokrat me pa zanima, če je katera že poskušala zmanifestirat konec nečesa. Namreč z znanko sva se pogovarjali in beseda je nanesla na njeno nezadovoljstvo s službo, kolektivom, plačo, preutrujenostjo... Najrajši bi šla na zavod in tam dočakala pokojnino (ima še manj kot leto in pol...). Odpovedi ne more dat, ker potem ni upravičena do prijave na zavod, z delodajalko se za odpustitev ne more dogovorit. Potem sem pomislila tudi na svoje zadeve, ki bi jih rada zaključila, pa ne zberem poguma za ta korak... Je katera že poskušala kaj v tem smislu, kako se je zadeve lotila in kako se je obneslo me zanima?
Vsakič sproti je konec nečesa Tejka, ko zmanifestiramo kaj drugega. To je itak proces. Če se novo ne zmanifestira potem pomeni, da nekaj nočeš spustit. Potem se je treba vprašat, čemu MI ta situacija SLUŽI. Čist ajnfoh. 
Vem, da je vsakič nečesa sproti konec, ko manifestiraš novo. Je logično. Samo kaj pa v primeru, ko nočeš novega. Kot naprimer kolegica, ki v bistvu ne želi nove zaposlitve ali pa kar moj primer, ko dejansko niti ne bi manifestirala nove partnerske veze ("koristi" trenutne se dobro zavedam, pa minusi krepko prevladajo) nimam pa "jajc", da bi to končala oziroma kar nekaj cincam in čakam, da se bo kar samo porihtalo kakorkoli že.
Ja če nočeš novega, potem imaš staro
Uporabi raje logiko hehe
Kolegica noče službe. Ampak hoče nekaj .... Tisto bo dobila, ko bo vedela, kaj hoče in da je to resnično v srcu.
Ti nočeš odnosa, ja kaj je posledica ... da si samska
Torej z drugimi besedami. "Konec nečesa" kot ti temu rečeš je enostavno opuščanje. Opuščanje je uspešno takrat, ko sprejmemo in blagoslovimo stanje ki ga imamo, potem šele spustimo.
Bodi pa prepričana da nobena manifestacija s Kreatorjem ni uspešna, če je človek preračunljiv in če manipulativen.
Torej, kot sem napisala. Najprej počisti
Če pa smem pripomniti. V enem in drugem primeru gre enostavno za odločitev.
Daš odpoved
Se ločiš
Tle pa res ni dosti za filozofirat
