Eno modro misel bi prosila za eno področje.
Naj hvala! 
Vse stvari se zgodijo natanko in samo takrat, ko smo mi pripravljeni nanje in zanje. Ti določaš tempo, vesolje te uboga in sodeluje po najboljših močeh. Zaupaj si, ker si sposobna in si zaslužiš, da ti uspe, ti tudi bo. Jupiii. 
Papa, objem 
Joj, Nensi, najlepša ti hvala!
Verjamem, da mi bo uspelo, ker mi že uspeva in to iber!
Sem pa obupno nestrpna pri timskem delu, ker ne znam (čeprav se trudim v to smer) drugim prepustit nalog... me je vedno strah, da ne bojo nardil dovolj dobro (oz. po mojih merilih dovolj dobro...oz. sem celo prepričana, da za to itak ni šans). Navzven sicer tega ne kažem, ne vem pa, koliko se to dejansko občuti. Ma valjda da se. Grdo od mene, ampak ne morem si pomagat.
Problem je v tem, da od drugih pričakujem (skoraj) enako, kot od sebe. Obupno sem kritična, moti me vsaka dlaka, ki ni dovolj vrhunsko počesana. Nervira me, če drugi jemljejo preveč na easy stvari, ki zahtevajo veliko in napak sploh ne opazijo. Norim, če se stvari prepočasi premikajo, ker hočem držat svoj tempo. Trudim se, da ne bi postala brezobzirna.
Evo, to so moje temne plati.
Hvala, Nensi! Grem zdaj globoko dihat.
Ommmmmm....
