Notranjost
Učenec je prosil za besedo modrosti. Učitelj je rekel: "Pojdi sedet v svojo celico in tvoja celica te bo naučila modrosti."
"Toda jaz nimam celice, saj nisem menih."
"Seveda imaš celico. Poglej vas."
Anthony de Mello, zgodba iz knjige >>> MINUTA MODROSTI > Anthony de Mello
*
Ločitev
Učiteljevi nauki pri vladi niso bili priljubljeni in pregnala ga je iz dežele. Učencem, ki so ga vprašali, ali nikoli ne čuti domotožja, je učitelj rekel: "Ne".
Toda človeško je pogrešati svoj dom," so ugovarjali.
Na to je učitelj rekel: "Človek preneha biti izgnanec, ko spozna, da je stvarstvo njegov dom."
Anthony de Mello, zgodba iz knjige >>> MINUTA MODROSTI > Anthony de Mello
*
Slepi rabin
Stari rabin je oslepel in ni mogel ne brati ne gledati obrazov obiskovalcev. Zdravilec z vero mu je rekel: "Zaupaj se mi in ozdravil bom tvojo slepoto."
"To ni potrebno," je odvrnil rabin. "Lahko vidim vse, kar moram videti."
Ne spi vsak, ki ima zaprte oči. In ne more vidite vsak, ki ima odprte oči.
Anthony de Mello, zgodba iz knjige >>> ŽABJA MOLITEV > Anthony de Mello
* *
Vprašanje
Spregovoril je menih: "Vse te gore in reke in Zemlja in zvezde - od kod so?"
In učitelj je dejal: "Od kod je tvoje vprašanje?"
Glej v notranjost.
Anthony de Mello, zgodba iz knjige >>> PTIČJA PESEM > Anthony de Mello
*
Vpogled v cvet
Iz zen budizma je znana zgodba o cvetu. Nekoč je Buda pred 1.250 menihi in nunami dvignil cvet. Kar nekaj časa ni rekel ničesar. Občinstvo je bilo popolnoma tiho. Vsi so verjetno intenzivno razmišljali o tem, kaj bi bil lahko pomen te Budove kretnje. Potem se je Buda nenadoma nasmehnil. Nasmehnil se je, ker se je nekdo v občinstvu nasmejal njemu in cvetu. To je bil menih Mahakašjapa. Bil je edini, ki se je nasmejal. Buda mu je vrnil nasmeh in rekel: 'v sebi nosim moč vpogleda in prenesel sem jo na Mahakašjapo.' O tej zgodbi še vedno govorijo številne generacije učencev zena in ljudje še vedno iščejo njen pomen. Meni se zdi njen pomen precej preprost. Če nekdo pred tabo prdrži cvet, želi, da bi ga ti videl. Oseba, ki ni razmišljala in je bila le to, kar je, je bila sposobna videti cvet globlje, zato se je nasmehnila.
To je problem življenja. Če nismo v celoti to, kar smo, in popolnoma v sedanjem trenutku, vse zamudimo.
Thich Nhat Hanh, zgodba iz knjige >>> MIR V VSAKEM KORAKU > Thich Nhat Hanh
