Nekaj sem razmišljal.
Ja, že spet, ja...
O tem namreč, ali je sporno uporabljati dohovne tehnike/prakse za materialne namene.
Na prvi pogled bi rekel "ja", na drugi pogled pa nisem več tako prepričan.
Najmočnejši argument, da tu ni nič spornega je čisto racionalne narave: Ni sporno, ker s tem nikomur ne škodiš.
Ampak spet, kako smo lahko prepričani v to, saj, ko nekaj pridobimo, mora to nekje drugje manjkati. Vse dobrine so omejene in vsaka akcija prinese neko reakcijo, tak da, če imamo mi nekaj več, ima nekdo drugi zaradi nas nekaj manj.
No, kljub vsemu, če se nekomu poveča plača, ali pa dobi 5-ko na lotoju, tu ni nič moralno spornega.
A se vseeno ne morem izgubiti grenkega priokusa okoli tega.
Da prosim višje sile za moje sebične potrebe. OK, razumem, da recimo prosim za energijo, da lahko bolj vztrajno delam, da prosim za modrost, da lahko boljše odločitve sprejemam, da prosim za inspiracijo, ko rabim nove ideje... in podobne stvari, ki lahko pripomorejo, da si mi sami, kot plod našega dela izboljšamo stanje na računu.
Na to, smo potem lahko tudi ponosni, ne? Saj ni samo lepše stanje na računu, ampk tudi boljši občutek v srcu.
Ampak ta varianta, da prosim, da mi dobrine padejo nekje z neba... ne vem, ne vem... sve se vrati, sve se plati.
