Težka lahka, a ni čisto vseeno? Če človek samo joka, kako mu je hudo, če samo se kobacaš ob drugih, če nimaš hrbtenice, kaj si potem? Potem ti tudi Jupiter ne pomaga prav nič pri zadnji inkarnaciji. Sicer pa, kar je bilo je bilo, kaj bomo v prihodnjem življenju, je čisto vseeno. Na Zemlji si tukaj in sedaj, ne v preteklosti, ne v prihodnosti. Da smo pobili ne vem kolko ljudi v preteklosti, who cares, pač smo! Duša je že vedela, zakaj si je izbrala tako inkarnacijo, mrbit ji je blo dolgčas, pa je rekla, pejmo mal pobijat ljudi, kaj pa jst vem, kaj se jim mota tm gor po glavi, če teoretično sploh majo glavo, no pa pustmo malenkosti.
Poanta je, da je brezpredmetno belit si glavo, kaj je bilo. KAJ NAM JE STORITI SEDAJ? Brcnt sam sebe v rit pa rečt, ok, odpustim si za vse kar sem počel, pa če tut pomen, da sem bil rabelj, pa če pomen, da so me zažgal na grmadi zaradi čarovništva, če smo posilili nekoga, zapustili otroka, se vrgl pod vlak al pa bilo kej druzga, potrebno je IT NAPREJ! Nikoli ne bomo mogli spremeniti tistega, kar se je ŽE ZGODILO. Lahko pa spremenimo to, kar je pred nami, se pravi, nehi se pritoževat, travmirat, iskat izgovore, nasvete, jokat tam v kotu, ker te mami ni prav vzgojila, ker ti partner ne daje dovolj ljubezni, bla bla bla. Sami sebi smo si edini vir sreče in nesreče!
