Zivjo!
Ker sem sama malo pred rosjtnim dnem letos, dozivela veliko notranje versko dozivetje, me vsekakor zanima kako je z vami na tem podrocju.
Naj razlozim, da bo malce lazje
Nekaj tednov nazaj se me je lotil notranji nemir in mocno obcutenje, da pogresam VERO. Starsi so me vzgojili v katoliski veri, a s hitrim tempom zivljenja, clovek na vero kot tako, na molitve, prosnje, pomoc drugim in sebi, cerkev, bozje zapovedi,... kar malce pozabi, saj v ospredje dajemo kup drugi stvari.
Za rojstni dan sem si zelela Sveto pismo.Tisto veliko debelo knjigo, ki v sebi skriva odgovore na vsa vprasanja. Pa ne zaradi knjige same, temvec zato, ker sem si zelela z vseh svojih starih napacnih poti, priti nazaj na pravo. Eno in edino, ki sluzi Bogu.
Po dolgem casu sem zacela ponovno intenzivno moliti, v sebi sem cutila notranji mir in ravnovesje. Prebiram knjige z versko vsebino, trdno sem odlocena oditi v Međimurje ter Lourd, na romanje da se poklonim s svojo vero.
Priznam, vesela sem, da se je nekaj v meni mocno premaknilo. In za nic na tem svetu, ne zelim vec zatajiti svoje vere in Boga v katerega verujem.
In zacela sem opazovati ljudi okoli sebe. Kako je z njimi in njihovo vero? Koliko je sploh se vernih ljudi? Koliko je takih ki verjamejo in sledijo Bogu?
Zakaj nekateri postanejo ateisti? Zakaj si ne vzamemo casa zase, svojo osebnostno rast, duhovno rast?
Kam so izginile vrednote druzine?
Vsekakor me zanimajo na vse skupaj tudi vasi pogledi, vasa mnenja, ...
In vam zelim prekrasen preostanek vecera!
