Vsakdo je nadomestljiv

[sasa]

Danes sem ponočnjakinja in potem prihajajo na plano take zadeve 

Ena oseba mi je danes izrekla tele besede, se pravi, da je vsakdo nadomestljiv... Mi je dala zelo lepo izhodišče za razmišljanje. Vsakdo ima seveda svoje mišljenje, mene pa na tem mestu zanima, kaj vi mislite o tem? Je res vsakdo nadomestljiv, ali pač ne?

[Tita]

V določenih pogledih ja, v določenih ne. NE pri tistih osebah, s katerimi si kar dosti čustveno povezan. Predstavljaj si, da kdo od oseb, ki jih imaš izredno in brezpogojno rad/a (tukaj gre pogosto za družinske člane), umre - a ti lahko to osebo nadomesti druga? Lahko se potem s katero drugo zbližaš, ampak ne na isti ravni. Četudi ti umre mami in je oči poročen z drugo in se s tisto dobro razumeš, ne bo odnos nikoli tak kot je bil s tvojo mami, ker imata določeno zgodovino, skupne trenutke, ki vaju povezujejo in je ta odnos celota zase, s svojimi posebnostmi. Od odnosa z drugo osebo pa ne moreš pričakovati enakih trenutkov, enake povezanosti, zanimanja za iste strani .....

[Jernej]

Je res vsakdo nadomestljiv, ali pač ne?

Tehnično gledano z vidika operativne funkcionalnosti : seveda je. Vsakdo. Če imaš tipa, ki ne zna menjat pipe v kopalnici, ga pač napodiš in si najdeš takega, ki to zna.
Določene ljudi, ki se zdijo nekaj posebnega zaradi svojih specifičnih, dolgoletnih izkušenj in razvitega odnosa, pa se lahko le nasledi, čeprav so zaradi potrebe po neprekinjenem izvajanju njihovih delovnih nalog bili - nadomeščeni.

[sasa]

Je res vsakdo nadomestljiv, ali pač ne?

Tehnično gledano z vidika operativne funkcionalnosti : seveda je. Vsakdo. Če imaš tipa, ki ne zna menjat pipe v kopalnici, ga pač napodiš in si nadeš takega, ki to zna.
Določene ljudi, ki se zdijo nekaj posebnega zaradi svojih specifičnih, dolgoletnih izkušenj in razvitega odnosa, pa se lahko le nasledi, čeprav so zaradi potrebe po neprekinjenem izvajanju njihovih delovnih nalog bili - nadomeščeni.

Tebe sem pa čakala, da se oglasiš 

To se je isto meni porajalo v glavi. Nekoga lahko nadomestiš tako, kot si opisal zgoraj - torej, da nam nekaj naredi, kar oni drugi ne zna. Vendarle pa mislim, da človeka le ne moreš tako nadomestiti... Vsakdo ima nekaj posebnega v sebi in zato je vsak unikaten.

Tudi partnerja recimo lahko nadomestiš, delavca lahko nadomestiš, toda še vseeno ne bo "zamenjava" imela enakih lastnosti kot tisti, ki je bil zamenjan. Vseeno se mi je zdela zanimiva izjava, zato sem jo postavila sem gor. Ker smo zelo raznolika druščina so me zanimali odzivi in iz tega gledano nisem hotela takoj na začetku podati svojega odgovora.

[Maja]

Saj ni treba vseh nadomeščati. Ko daš izkušnjo čez in človek odide iz življenja, zakaj bi ga želel nadomeščati?

[Jernej]

Saj ni treba vseh nadomeščati. Ko daš izkušnjo čez in človek odide iz življenja, zakaj bi ga želel nadomeščati?

Niti ne gre toliko, da nadomestiš človeka, kot da zapolniš prazno "delovno mesto", če je le-to še potrebno, seveda.

[sasa]

Saj ni treba vseh nadomeščati. Ko daš izkušnjo čez in človek odide iz življenja, zakaj bi ga želel nadomeščati?

Niti ne gre toliko, da nadomestiš človeka, kot da zapolniš prazno "delovno mesto", če je le-to še potrebno, seveda.

Ja, to je res Maja, se popolnoma strinjam, da ne rabimo nekoga nadomeščati. Vsaj tako je moje mišljenje, seveda.

Jaz bolj mislim, da se je izjava te osebe bolj nanašala na to, da ko "izgubiš" nekega partnerja, da potem ga nadomestiš z novim. Če tko pogledaš, s strani "funckionalnosti" res nadomestiš nekoga, a pozor, to ni nadomestek, pač pa je samo nekdo nov, ki ti ponuja čisto drugo izkušnjo, čisto drug spekter vsega doživetja, čisto drugo mišljenje. Nekako razumem, od kje je ta izjava nastala in tudi vem, kaj je stalo za tem, vseeno pa mislim, da ni čisto ornk tko, Ne moreš kar reči, da je nekdo nadomestljiv, ker je potem toliko plasti za vsem tem, da preprosti ja ali ne ne zadostujeta.

[Princes]

Jedrnat odgovor: povsod in v vseh pogledih smo nadomestljivi. To pa ne velja za družino in bitja, s katerimi smo srčno povezani. Zato ne ustvarjajmo si iluzij na delovnem mestu, v družbi..... Srce naj bo v družini oz. z ljudmi, katere imamo resnično radi in tu ni nadomestljiv nihče .

[Jane]

Jedrnat odgovor: povsod in v vseh pogledih smo nadomestljivi. To pa ne velja za družino in bitja, s katerimi smo srčno povezani. Zato ne ustvarjajmo si iluzij na delovnem mestu, v družbi..... Srce naj bo v družini oz. z ljudmi, katere imamo resnično radi in tu ni nadomestljiv nihče .

Amen. Se podpišem pod tole.

[pikica53]

Jedrnat odgovor: povsod in v vseh pogledih smo nadomestljivi. To pa ne velja za družino in bitja, s katerimi smo srčno povezani. Zato ne ustvarjajmo si iluzij na delovnem mestu, v družbi..... Srce naj bo v družini oz. z ljudmi, katere imamo resnično radi in tu ni nadomestljiv nihče .

Amen. Se podpišem pod tole.

Tudi jaz  .
Oboje sprobano na sebi  . Služba in vdovstvo.

[lordwolf]

Edino z Majo se popolnoma strinjam. Zakaj se vezat na karkoli ali kogarkoli? En dan bomo vsi nadomeščeni in če živimo s to bojaznijo, zgubljamo trenutek.

Moja starša, naprimer, sta oba živa. Vem, da bosta en dan preminila. Vprašanje, ki si ga nihče ne postavi: " zakaj pa ju sploh rabim?" in tu verjamem, da bo večina cepnila na odgovoru.

[sasa]

Jaz sem svoja starša potrebovala zato, da sta me vzgojila in da sta mi dala izkušnje, ki sem jih potrebovala. Slej ko prej tudi njiju dveh ne bo. Sama se ne navezujem več na ljudi, ker vem, da bodo odšli tako ali drugače. Jih imam rada, jih cenim, spoštujem, vendar pa tudi vem, da ko teh ljudi enkrat ne bo v mojem življenju, ne bom žalovala do onemoglosti in se zabubila v svoj kokon ter nikoli več prišla ven. Vsakdo pusti svoj pečat, vsakdo je nekaj drugačnega, posebnega, nadomestiti ne more nihče nikogar, lahko le zapolni prostor z drugačno energijo, drugačno ljubeznijo in to je tisto, kar je potrebno sprejeti.

[Jane]

Moja starša, naprimer, sta oba živa. Vem, da bosta en dan preminila. Vprašanje, ki si ga nihče ne postavi: " zakaj pa ju sploh rabim?" in tu verjamem, da bo večina cepnila na odgovoru.

Hehe ti povem kakšen bo odgovor v 90%,kdo bo pa potem skrbel zame, h komu bom šel, če bo kaj narobe itd 

[sasa]

Moja starša, naprimer, sta oba živa. Vem, da bosta en dan preminila. Vprašanje, ki si ga nihče ne postavi: " zakaj pa ju sploh rabim?" in tu verjamem, da bo večina cepnila na odgovoru.

Hehe ti povem kakšen bo odgovor v 90%,kdo bo pa potem skrbel zame, h komu bom šel, če bo kaj narobe itd 

To so pa pač nedorasli ljudje oz mlade duše. Tudi ti se bodo slej ko prej naučil 

[lordwolf]

ja... točno to.