Uf..tole je pa kot naročeno..ja, razmišljam o ponovni nosečnosti, ker se je prejšnja žalostno končala in ja - tudi preveč me skrbi za tamalga, ki veselo in razigrano raziskuje svet (mene pa skrbi, da bo kam padel, si kaj naredil, da ga ne bodo dobro čuvali
)..sej vem, da to ni ok, ampak trenutno tako čutim..
Hvala Rena

Vidiš Daia kakšno sporočilo...zato le zaupaj in se pomiri. Saj sama veš, bolj kot boš skrbela, bolj boš vlekla to v resnici nase. Res, sprosti se, zaupaj, da bo s tvojim otrokom vse vredu, nekaj pa se mora tudi naučiti, kajne. Sama sem na tem področju na srečo lahko bila zelo sproščena. Imela sem zaupanje, da delata to, kar zmoreta. Tako da smo se veliko gibali, plezala sta vsepovsodi... Kaj pa vem, mogoče, ker sem sama en velik del otroštva preživljala zunaj, v igri, v plezanju po strehah, zidovih, drevesih

.
Glede nosečnosti, poskusi se sprostiti. Iz lastne, enake izkušnje

vem, da angeli bdijo nad nami. Po tej izkušnji, v naslednji nosečnosti, sem bila kar nekako zaspana, umirjena...sem čutila, da bo ok.
