Učeri sm mela res hecen dogodek.
Se peljem s kolesom po glavni cesti do Moravč, na sred ceste zagledam telefon. Ustavm kolo, poberem telefon, se še ta prav cajt umaknem, ker je pridivjal en avto po cest, vtaknem telefon v žep in se odpeljem do bratranca.
Tam pokažem telefon, rečem, lej kaj sm najdla, potem pa bratranc gleda ozadje pa reče, čaki mal, tega otroka pa poznam. In ugotovimo, da je telefon od ene kolegice od tete in bratranca. Seveda smo poklical njenega moža, je potem prišla po telefon, pa prinesla je med, čokolado pa piškote v zahvalo. Ja lej, sem vesela, da je telefon najdu lastnika nazaj, ker če ga ne bi pobrala, bi ga en avto zih povozil. Lepo je biti prijazen. Moj je rekel, da sem ena izmed redkih, ki tkole telefon vrne. Jst svojga mam, od tistga ne bi mela nič. Itak je pa to strošek, da spet vzpostaviš vse, pa novga kupiš itd.
Kar daješ, se ti pa tko al tko vrača. Delam dobro tudi zase.
