U madoniš ste se razpisali. V službi žal ne morem gledati foruma, ker imamo internet skorajda prepovedan.
Da se bolje izrazim iz prejšnjega posta,
prilagajanje v odnosu vsekakor obstaja, če temu rečeš kompromis, je odvisno od tebe samega. Jaz vem, da imam v svojem fantu moje popolno nasprotje in da je ravno zaradi tega odnos še toliko bolj zanimiv. Ko sem napisala enkrat po moje, drugič po njegovo, sem mislila predvsem to, da vsakič en od naju pove, kam greva. Že samo po sebi je umevno, da ne bom predlagala nečesa, kar vem, da mojemu ne bo všeč, ampak bom predlagala nekaj skupnega. On recimo ne mara znanstvene fantastike, takih filmov mu niti ne predlagam, jih grem rajši gledat z bratrancem ali kom drugim.
Debata o astrologiji, theti, kristalih itd mu je malo mimo (po teoriji, kar ne vidim, ne verujem, veliko je naključij), prav, potem to prišparam za večere s čarovnicam in kom drugim. Seveda sem mu vse odkrito povedala, kaj prakticiram, kako jaz gledam na te zadeve itd, pa je on povedal svoje mnenje o tem. Pri tem je tudi ostalo, svojega prepričanja mu ne vsiljujem in sem mu to tudi povedala. Tako kot si on izbere, tako bo imel.
Če se osredotočim recimo na kristale. Njemu so zgolj in samo lepi, meni še nekaj več pomenijo. Vsekakor mu je zanimivo gledat, ker je nekaj novega, ni pa njemu to, da bi dol padel, tako kot recimo prevzame mene, ko stopim v trgovino s kristali. Nazadnje sem mu takoj rekla, pojdi domov, bom jaz tukaj pregledala vse, pa pridem za tabo. On je lepo v miru popil kavo, prebral časopis, jaz sem pa tačas celo stojnico okol obrnila. Po nekaj časa je prišel tudi on, pa z mano šel po štantih in spraševal določene zadeve, nekaj celo kupil. Je bilo tudi njemu zanimivo, ne pa do te meje, kot je bilo meni, zato sem njega vmes poslala v stanovanje. Tako sva nekako združila vse skupaj, ni bilo za to potrebnega nobenega odrekanja ali kaj drugega.
Kompromise vsekakor sklepava oz se prilagodiva drug drugemu. On reče, veš, bi šel ven s fanti v petek, rečem ok, grem jaz ven s kolegicami ali pa si naredim drugačne plane. Jaz temu rečem dopuščanje osebne svobode. Meni osebno je všeč, da imam tako različnega partnerja, ker sem se od njega res naučila ogromno. Oba sva se spremenila v času, ko sva skupaj, oz bolje rečeno zrastla, vsak dan se naučiva nečesa novega, vsak od naju spoznava drugačne vidike sebe. Predvsem mislim, da zadeva funkcionira zato, ker sva 100% odkrita drug z drugim, ker se sprejemava točno takšna, kakršna sva, in ker si dopuščava osebni prostor in svobodo. Konec koncev je to temelj zveze, se vam ne zdi?
