Porodilo se mi je vprašanje, ki ga ne vem točno kam postaviti. Ker pa je govora o zdravljenju, ga bom kar tu spustila 
Razmišljala sem o razlogih, zakaj se mi delajo akne. Ne zdi se mi, da se ne bi sprejemala ali kaj podobnega. No, mogoče edino to, da sem prestroga do sebe. Kaj pa vem. Pa tudi razlog, ki sem ga prebrala v knjigi Telo je tvoje - prikriti izbruhi jeze, me ne prepriča. Nisem pa zasledila s čim bi bilo povezano hormonsko neravnovesje (akne znajo biti posledica hormonskega neravnovesja. Od kod naj bi to neravnovesje izhajalo mi pa ni jasno). Kakšno miselno neravnovesje je v ozadju v tem primeru? 
Hormonsko neravnovesje je lahko povezano z neravnovesjem na energijskem nivoju, energija mehurja in ledvic, perikard. Pri tebi čutim, da gre za čiščenje, da se telo energijsko čisti ni se to fizično pojavlja kot akne, sprejmi proces, saj je dragocen. Z ozaveščanjem kaj lahko še spustiš, kaj si prerasla in si pripravljena spustiti ga boš pospešila. Malo poglej pretekle čustvene pretrese, pa žalost in strahove povezane z njimi (kaj ti pomeni biti sama...)
lepo se imej 
Draga Nensi, hvala za tole. Vedela sem, da se nekaj dogaja, nisem pa znala to poimenovati. Energijsko čiščenje torej Misliš, da so neprijetni dogodki, ki se v zadnjem času kar vrstijo eden za drugim, tudi del nekega ''čiščenja''? 
Če je to, kar se mi dogaja na splošno (moja koža, odnosi, služba, denar itd.), ''čiščenje'', zakaj je tako naporno 
Ker po pravici povedano, sem že utrujena od stalnih razočaranj in padcev, stresa, neprestanih skrbi, konfliktov... ko si misliš ''zdaj pa bo!'', pa potem seveda ni. Niti ne vem več, kako je, ko u miru zadihaš, brez skrbi, brez teže na duši. ???
Čiščenje verjetno v tem smislu, da nepotrebno odpada ali pa naj bi vsaj, da smo čimbolj v stiku sami s seboj, da znamo začutiti kaj je za nas prav in kaj ne, naporno pa ponavadi postane, ko začutimo da nekaj ni več ok (beri: služba, odnosi, navade, vzorci in kar je še tega...) pa se zaradi raznoraznih strahov, pomislekov... ne upamo poslušati, energija pa deluje, nam hoče pomagati, nas sili k temu da kaj naredimo, zato to čutimo kot pritisk, ki se kar ne neha in en neha, v bistvu postaja vedno močnejši.
Malo poglej, kako postavljaš meje, jih sploh upaš, se upaš postavit zase, povedat kar čutiš da je prav, se soočit s strahom kaj bo pa potem, kaj pa če ...
V soočenju z najhujšimi strahovi in bav-bavi v bistvu ugotrovimo, da so vsi horror scenariji in posledice, pa kaj bo kdo rekel, pa kako bo pa to izgledalo, v bistvu le naše projekcije, skozi katere se moramo prebiti in predihati, se soočiti z njimi, ko to storimo, se pa stvari in zapleti ponavadi prav presenetljivo prijazno in uspešno razrešijo, sploh ne tako kot smo se bali.
Poskusi s kakšno od stvari s katero se ubadaš,s tisto ki se je najlažje lotiš in videla boš, da si močna in boš zmogla.
Pa četudi začneš pri sebi in se odločiš, da se boš imela rada, se sprejela taka kot si, ne glede na to kaj si mislijo drugi, pa kako bo to izgledalo, pa ...
Bodi srečna, pa ne pozabi da je odvisno od tebe, ne od drugih, oni ti le kot ogledalo kažejo, kje si se zataknila, ti nočejo nič drugega
