Seveda se potem še bolj zavzameš ... Nisem se prijavljala npr. na razpise, ki so ponujali samo 3-mesečno delo, ker imam vsaj toliko še tu ... Seveda bi pa, če bi bila brez, zagraila vsako priložnost. Prav tako sem, če pomislim, pustila tisto, kar se mi je zdelo manj stabilno kot tole tu (hm, tu se spomnim na eno priložnost, ki bi jo lahko še izkoristila - takoj po praznikih malo pokličem tja).
Če je kaj pravice, mater, da bo. 
Sem optimistično naravnana, ampak skrb za prihodnost me vedno spremlja ... Taka sem. 
Maja, asc

, seveda te skrbi prihodnost

Drugače pa saj veš, menim da bi morala priznati sama sebi, da ni vedno vse v tvoji moči, da ni vedno vse odvisno le od tebe. Zelo si mi podobna na nek način, tudi sama sem v tvojih eltih razmišljala kako sem si vse sama ustvarila, kako sem se morala za vse sama potruditi, kako je bilo vse odvisno samo od mene....Pa me je življenje izučilo, da ni ravno tako, da ne smem biti prevzetna niti v tej smeri, da moram biti hvaležna tudi drugim, da moram razumeti tudi take ljudi, ki niso tako aktivni, ki ne zmorejo vsega sami, pa zato nič slabši...Vse dobimo slej kot prej servirano na svojem krožniku (ne vem kdo je že to napisal na forumu, ampak se zelo strinjam) Mogoče samo v razmislek moje pisanje
