Res je, Simbio, naredimo si zid udobja, se pravi prej varnosti, potem pa gledamo čezenj in modrujemo, kaj bi mi bolje naredili. Včeraj sem na HTV gledala oddajo, skupina je živela v naravi, verjetno je bila nekakšna delavnica, plesali so indijanski ples okoli ognja, stopali v posvečen krog in v njem peli. Evo, pri meni je bil takoj tisti zadržek, kako bi se sama sprostila pred drugimi, kako bi lahko sredi kroga, pred drugimi, sproščala glasove v sebi.
Iz česa pa je sestavljen ta zid? Iz podzavestnih vzorcev, ki jih nosimo, privzgojenih norm, predsodkov, zapisov v našem energetskem telesu, podedovanih še od prednikov in iz našega življenja, čuda je tega. Čebula smo, ki jo lupimo plast za plastjo, kar precej je treba, da se približamo sredici.
Odločila sem se, da bom slej ko prej šla, tudi že vem kam, na pomoč pri vpogledu v "zemljevid podzavesti"
