Maja, sem imela iste izkusnje z delodajalci kakor si ti pripovedovala. Nekega lepega dne sem se odlocila da taki odnosi v sluzbi niso vec zame in odkorakala. In prav je tako. Ljudje moramo postaviti meje, kako dalec nekomu / defu, dovolimo da posega v nase zivljenje.
Se ti ta vrata zaprejo, ma zagotovo odprejo kje drugje! Ne obupat!
Osel gre samo enkrat na led. Sem se podredila v prejšnji službi, ampak to mi je dalo vedeti, da se ne smem nikoli več. Tu bi bilo še slabše ...
Mami pravi, da bi mu jezikala nazaj, meni se pa ne zdi vredno. Prerasla sem to ... To je samo zadeva ega.
Ženska, s katero sem govorila, je rekla, če nimam kakšnih dolgov za plačevat in če lahko preživim, naj se izognem temu podjetju. Ni bilo njeno mnenje razlog, da sem tako storila, ampak sem sama videla, da ne bo šlo. Baje je od nje zahteval, da pride prej s porodniške, ker pa je rekla, da ne bo, ji je tip baje v glavo rekel, naj potem kar reče svojemu, naj jo (oprostite izrazu) še enkrat pofuka, da bo lahko potem še enkrat doma.
A se tako ravna z ljudmi?
Ali pa ... Ali se tako sprejema nove zaposlene? OK, ne rečem, da bi bila en lenuh, ki je prišel nabirat ure, da bi mi že prvič grozil in me poniževal, pa še to ni lepo ... Sem odrasla, izobražena, sposobna ženska, lepo vzgojena, poštena, delavna, nekdo me pa že prvi dan obravnava kot smet? Ne, hvala. Takih ljudi nočem blizu sebe v kakršni koli obliki - ne kot šefe, ne kot prijatelje, ne kot znance, nikakor!
Da vsak, ki mu omeniš to podjetje, reče, da je baje tam groza ali pa je še celo sam imel slabo izkušnjo ... Da je ta tip tak in tak ... Same negativnosti o njem. Ne vem, kako živi tak človek, ki ve, da ga vsi sovražijo. Saj najbrž mu je vseeno. To so drugačni osebki, ki jih je zaslepil material.

Mimogrede, nosi premajhne srajce, da mu ljubavni tepih sili ven - ne zgoraj - ampak med gumbi, v vsakem nadstropju.

To sicer tu nima veze, ampak sem mogla delit.