Olajšaj se malo. Sedmi del.

[Škratinja Nagaya]

Pika,

pusti preteklost, važno, da sedaj vse porihtaš in greš.

 

[skorpijonka]

Tkole mamo, ja .....
Pika, drž se....
 

[sanjalka]

Pa dobro, sej če ima eno od prej to ni tolk grozno, pač jo ima. Bolj je uno kako se obnaša do nje.

Sploh ne štekam tega, od mojga kolega ima tud dve punčki iz prejšnjega zakona, jih sploh ne gre pogledat, niti nikoli nista pri njemu, zdaj je še delat nehal, da mu ni treba preživnine plačevat. Vse v smislu, sej majo mami. Mah dej no...za moje pojme so to slabiči res.

Ja, slabiči in jaz še vedno najdem kakšno opravičilo zanj
Zdaj imam pa zadosti, stalno je treba z njim delati v rokavicah. To kar počne NI prav, pika, amen!!
In to sem povedala tako sinu kot hčeri, da naj nehata se že obnašati kot da je to ok, ker NI! Vso pravico imata do fotra in naj mu to že enkrat povesta.
Jaz sem mu že milijonkrat, ampak samo uživa v tem, ker njegov odgovor je vedno kar si hotela to pa imaš in se mi smeji v obraz.
Vso odgovornost za vzgojo je prepustil meni, on pa se sedaj trka po prsih kako je ponosen na sina, kako sta si podobna s sinom, kaaaajjjjjjjjj???
Nista si podobna, daleč od tega in kaj se sedaj kiti, da je ponosen nanj, nikoli ga ni niti poklical v vsem tem času po ločitvi, še dobro,da je sin podoben meni in ga kliče ter vzdržuje stike. Pri nakupu stanovanja in ob vselitvi, mu ni dal NIČ, niti ne vem, vsaj neko malenkost, ampak NIČ in sedaj je on ponosen, da ima sin stanovanje Vso odgovornost za ločitev je preložil name in vsem se smili, on pa uživa, nič mu ni hudega. Trpi pa najina hči, katera bi si želela, da jo fotr vsaj kdaj pokliče in ji nameni kakšno pozornost, ji da občutek, da ve da obstaja na tem svetu...NE, NIČ od tega....Joooooojjjjjj, kako se počutim bedno in nemočno ob tem....Kdaj bo dojel, da je lahko presrečen, da ima takšna otroka....
Kdaj bo tudi zakonodaja tako narejena, da bo staršem nalagala popolno odgovornost pri vzgoji otrok, ne samo plačevanje neke kvazi preživnine, ki ni niti za rit obrisat in potem se taki fotri še hvalijo kakšne čudovite otroke imajo...
No, sem se vsaj malo skašljala...

[sanjalka]

Pa dobro, sej če ima eno od prej to ni tolk grozno, pač jo ima. Bolj je uno kako se obnaša do nje.

Ja, saj ne gre za to. Ni to problem, da ima še eno hčer.
Ni mi povedal ničesar, ko je šel v odnos z mano.
Da ne naštevam, kaj vse je prikrival.
Za to gre. Laži, manipulacija, mutenje, prikrita agresija...
Jemal mi je moč.

Ja, manipulacije, to nekateri res dobro znajo, drugi pa kasirajo.
Pika, te razumem

[Maja]

Negativneži itak s časom odpadajo kot knofi z gat ...
Adijo.

[Tea]

Sanjalka oprosti ampak ne morem mimo, da ne bi napisala.

Vsak se ima pravico odločat za odločitve, za katere se pač odloči. Zakaj bi ti cirkus zganjala. Otroci so si izbrali starše in bosta že pošlihtala, saj zdaj sta konec koncev tudi odrasla. Bolj se verjetno sekiraš ko so mali, pa jih moraš vozit nekam, kjer si jih ne želijo. Zdaj pa res ne več.
Pusti da pošlihtajo otroci, kar imajo za pošlihtat.
Konec koncev so v nas samo predstave kakšni naj bi starši bili. Eni se pa preveč vtikajo in usmrjajo otroke. A ti so pa pol dobri, al kaj?

Jaz sem mojega očeta ravno 3x videla v življenju. Pa vse 3x se ga je nalil, ker po moje drugač sploh ni upal priti na obisk .... Pa po moje je tudi mati preprečevala stike. Kolk mi je šlo na k* vsaka beseda
Jaz fotru čist nič ne zamerim, ker mu tud nimam kaj

Sem pa imela veliko zamer zanjo.... pol pa tud vse na svoji koži sprobala in življenje me je brusilo in kalilo, tako da jo zdaj kar dobro razumem. Čeprav že 15 let nisem več njena hči, ker se me je odpovedala ....


Mah ... hočem rečt:

kdo je dobra mama
kdo je dober oče

kakšna so merila in mere in pričakovanja in .....................

Sem ptiček brez gnezda ..... pa sem si ustvarila svojega. In v tem svojem svetu sem čist popolnoma zadovoljna.

Tebi bi pa dala v razmislek: ali ne daješ vzorcev v svoje otroke ..... pusti jima svoj pogled na fotra in svoj občutek

 

Nisem v položaju da bi sodila o kom

[Tea]

Aja, pa prav nič si ne želim neke zakonodaje o nalaganju odgovornosti ...

mam dosti primerov, ko bi ženske še tiste stike ukinile, pa jih ne smejo, ker zakonodaja ne pusti

[Tejka]

Te razumem Sanjalka, imamo podoben položaj... Samo bi imel kontakt z očetom, pa ga je oče prekinil. Nimam kaj. Mi je bilo hudo za tamalega in vsekakor boli, ko reče da ga pogreša. Sem se pa sprijaznila. Nimaš kaj. Tako je, če se zaradi tega mečem po trepalnicah ne bo nič drugače. V začetku sem. Klicala, pisala,... Potem pa sem se sprijaznila.

Tako kot sem si jaz kot duša izbrala svoje (le kaj sem mislila ), sta si tudi mulca izbrala svoje. Življenje, starše, preizkušnje... Važno je, da jih sfuramo najbolje kakor lahko.

[sanjalka]

Sanjalka oprosti ampak ne morem mimo, da ne bi napisala.

Vsak se ima pravico odločat za odločitve, za katere se pač odloči. Zakaj bi ti cirkus zganjala. Otroci so si izbrali starše in bosta že pošlihtala, saj zdaj sta konec koncev tudi odrasla. Bolj se verjetno sekiraš ko so mali, pa jih moraš vozit nekam, kjer si jih ne želijo. Zdaj pa res ne več.
Pusti da pošlihtajo otroci, kar imajo za pošlihtat.
Konec koncev so v nas samo predstave kakšni naj bi starši bili. Eni se pa preveč vtikajo in usmrjajo otroke. A ti so pa pol dobri, al kaj?

Jaz sem mojega očeta ravno 3x videla v življenju. Pa vse 3x se ga je nalil, ker po moje drugač sploh ni upal priti na obisk .... Pa po moje je tudi mati preprečevala stike. Kolk mi je šlo na k* vsaka beseda
Jaz fotru čist nič ne zamerim, ker mu tud nimam kaj

Sem pa imela veliko zamer zanjo.... pol pa tud vse na svoji koži sprobala in življenje me je brusilo in kalilo, tako da jo zdaj kar dobro razumem. Čeprav že 15 let nisem več njena hči, ker se me je odpovedala ....


Mah ... hočem rečt:

kdo je dobra mama
kdo je dober oče

kakšna so merila in mere in pričakovanja in .....................

Sem ptiček brez gnezda ..... pa sem si ustvarila svojega. In v tem svojem svetu sem čist popolnoma zadovoljna.

Tebi bi pa dala v razmislek: ali ne daješ vzorcev v svoje otroke ..... pusti jima svoj pogled na fotra in svoj občutek

 

Nisem v položaju da bi sodila o kom

Hvala Tea za tvoj pogled.
Meni je vseeno kakšen pogled imata na fotra, boli me, ko gledam hči kako trpi in joka, kljub temu, da je že odrasla.
Mislim, da ni prav, da se vedno vse daje samo pod preprogo, ampak je prav, da se reče kdaj tudi bobu bob.
In zakaj ne povedat fotru ali pa mami, če te kaj moti?
Jaz se ne vmešavam, pustim stvari, ampak verjemi, da je težko gledati otroka kako trpi, pa čeprav ima 21 let.
Navadno je tako, da hčere itak vse zamerimo svojim mamam, očki pa lahko delajo kar hočejo, pa so v očeh hčerk še vedno najljubši...Pač Elektrin kompleks, ko se hči težko loči od očeta, še toliko težje, če z njim ni razvila pravega odnosa in potem vso jezo in gnev bruhne na svojo mamo.
Težko mi je gledati kako se ponavlja vzorec, ko je tudi moj bivši prerezal vse stike s vojim očetom in sedaj jih še s svojo hčero.
Mislim, da je prav,da se o tem govori na glas, da so to odprte teme, ne neke tabu teme, češ kaj me briga, naj vsak reši po svoje.
Vsi želimo pomagati sočloveku, še če pride k nam klient mu želimo pomagati, pa ne zato, ker nas plača, ampak ker je v nas ljudeh ta želja po pomoči sočloveku.
In ja zakaj ne bi hčeri povedala odkrito kaj si mislim o vsem skupaj??Je bolje se delati finega in biti tiho. Moje mnenje je, da NE.
Ne bom jaz reševala njenega odnosa, ampak ji želim pomagati, da bo zmogla enkrat sama skomunicirati to s svojim fotrom.
Saj to njeno bolečino vedno kasiram jaz, ne njen fotr in to pač ni ok.

[sanjalka]

Te razumem Sanjalka, imamo podoben položaj... Samo bi imel kontakt z očetom, pa ga je oče prekinil. Nimam kaj. Mi je bilo hudo za tamalega in vsekakor boli, ko reče da ga pogreša. Sem se pa sprijaznila. Nimaš kaj. Tako je, če se zaradi tega mečem po trepalnicah ne bo nič drugače. V začetku sem. Klicala, pisala,... Potem pa sem se sprijaznila.

Tako kot sem si jaz kot duša izbrala svoje (le kaj sem mislila ), sta si tudi mulca izbrala svoje. Življenje, starše, preizkušnje... Važno je, da jih sfuramo najbolje kakor lahko.

Ja, to mi je jasno in jaz njenega fotra ne kličem že par let, sem obupala tako kot ti. Klicala sem ga, ko je bila še mlajša,sedaj ne več.
Samo težko mi je gledati hči, ki se vsakič znova sesuje, ko doživi ta poraz. Eni lažje prenašajo bolečino, drugi težje. Sin to veliko lažje prenaša,on ga pokliče in če ima čas ok, če ne, se sin ne sekira preveč, vsaj pokaže ne. Hči se mi pa pred očmi sesuva in joka, ko dež, pa ima 21 let. Hodi na terapijo zaradi tega in jaz lahko to samo nemočno gledam??
Kje je tista meja do kam se vmešati oz. do kam vplivati in kje vse skupaj pustiti, saj dostikrat bi se kje lahko vmešali in posredovali pa ne...Kaj pa, ko sosed tepe ženo ali svoje otroke in isto rečemo, jah ne se vmešavati, pač je takšna njihova karma???
Kakšna pa je naša karma potem??? Da samo gledamo in mižimo in se delamo, da je vse ok?? To delajo slabiči, pogumni pa stvari rešujejo in se tudi vpletejo, če je to potrebno. pač ne moreš gledati nasilja, ki ga nekdo počne nad nemočnim in ignoriranje je pasivna agresija in je prav, da se o tem govori na glas, drugače ne bo nikoli NIČ bolje.
Še nedolgo nazaj je veljalo, da je nezakonski otrok pankrt, mama tega otroka pa kurba...Hvalabogu se to danes spreminja in tudi miselnost kaj pomeni biti oče,se danes spreminja in PRAV je, da se o tem govori na glas, le tako se bo kaj spremenilo.
In zakaj ne bi naše institucije kaj več naredile tudi v tej smeri, da bi očetje imeli stike z otroci, zakaj se ubadajo samo takrat, ko mama ne dovoli stika???Kaj pa takrat, ko oče NIMA stika, takrat se pa s tem nihče ne ubada in še mama se naj ne bi...
To se mi enostavno NE zdi prav, pika , amen!

[Tea]

Si upam trdit da 80 % vseh ljudi lahko reče, da trpi zaradi svojega otroštva in odnosa do staršev

Življenje pač ni ameriška limonada.

Tvoja hči itak doživlja samo tisto kar ima zapisano v svoji karti. Še najbolje je, da se čimprej zave vzorca in njene življenjske poti in to preseže, da ne bo potem v odnosih kasirala teh stvari.

Po moje bolje, da delaš z njo na tej osnovi, kot da se zapletaš v vzorec kakšen je, kako se vzorci ponavljajo, kako trpi in kaj vse ni OK in kaj bi naj bilo OK ......... in kakšen naj bi kot oče moral biti.

[sanjalka]

Aja, pa prav nič si ne želim neke zakonodaje o nalaganju odgovornosti ...

mam dosti primerov, ko bi ženske še tiste stike ukinile, pa jih ne smejo, ker zakonodaja ne pusti

Govorim o stikih, kjer  so očetje normalni, ne o stikih, kjer se fotri drogirajo ali so alkoholiki in bi se fizično ali psihično znašali nad otroki.
Očetje, katerim se z vzgojo enostavno NE da ukvarjati ali pa so tako jezni na svojo bivšo, da se iz nekega maščevanja ne ukvarjajo.
Otroke bi bilo potrebno zaščititi in napisati ustrezno zakonodajo na kakšen način bi jih zaščitili in usposobiti ustrezen kader, ki bi deloval v zaščito otrok.
Zakaj pa lahko tako zelo na glas govorimo kako je ptorebno zaščititi uboge lačne otroke v Afriki, ja jih je potrebno, sem prva za, ampak zaščititi je potrebno tudi otroke, ki doživljajo čustveno in psihično zlorabo, to pa je odtegovanje ljubezni in pozornosti s strani mame ali očeta.
Treba povedati na glas, ne se skrivati za karmo ali dušo, ki je nekaj izbrala, treba začeti to spreminjati, ker se da., v to sem prepirčana, verjamem pa, da bo preteklo še nekaj časa, da se bo tudi na tem področju kaj spremenilo.
Se spreminja tudi drugje, ko se mala deklica Malala bori za pismenost in šolsko izborazbo žensk...Pa bi kdo rekel kaj se vmešava, to je pač karma tistih žensk tam, so se pač tam rodile, ampak nekdo mora začeti,da se nekaj začne spreminjati....

[Maja]

Sanjalka, ZELO dobro napisano! 
 

[Tea]

In zelo idealistično za ta svet, ki ga trenutno doživljamo

[sasa]

Sanjalka, jaz ti povem pa drug primer.

Moj oče - ni ga doma veliko, ker ima s.p., odprl ga je, ko sem bila stara 3 leta. Ko sem še hodila v vrtec v njegov kraj, je bilo vse ok, sem ga videla, potem pa, ko sem pričela hodit v drug kraj v šolo, ker smo se preselili, sem očeta izjemno malo videla.

Nisem imela stika z njim, ker je zjutraj šel, zvečer, ko sem že spala, pa prišel nazaj. Sobote je imel delavne, edino nedelja je preostala. Ja, sem sicer res tisti tip človeka, ki rada hodi okoli, ravno tako kot moj oče, zato sem večkrat šla z njim naokoli.

Skratka, ni mi bilo ravno vseeno, da ga po cele dneve ni in da se srečujeva samo, ko ponoči lutam okoli ali pa ne spim, ker sva oba nočna človeka. Seveda je trpel tudi odnos mati-oče. In največkrat sem se znašla sredi prepira, ker sem ponoči hodila odklepat vrata stanovanja, ker ga je mati zaklenila ven, jaz pa sem ga spuščala notri. Zaradi tega je trpel še odnos mati-hči.

Zgodilo se je, da sem čedalje bolj zamerila moji materi, ker je v mojih očeh bila ona kriva, da ga ni doma. Torej, imela sem vse, nikoli mi ni ničesar manjkalo, pa vendar, ravno zaradi takega načina nikoli nisem imela ornk odnosa oče-hči ali mati-hči.

Šele pred par leti, ko mi je Tejka povedala, da glede na karto ima moj oče morda kakšno počez in da naj se s tem sprijaznim, se mi je vse skupaj sesulo in sem začela gledat na vse malo drugače. Ni več mati kriva. Ni več oče kriv. Oba sta naredila kar sta lahko, kar sta najbolje znala in to je več, kot bi lahko prosila. Še vedno sta tam, če ju potrebujem, še vedno mi priskočita na pomoč, je pa moj odnos veliko bolj miren z moje strani. Kar imata onadva, imata, to, kar daje oče meni ali mati meni - je vse, kar lahko in kar zmoreta. Na meni pa je, da prebolim in prerastem svoje vzorce.

Pa sem tudi poslušala s strani mati, kako je oče tak in tak, oče sicer ni nikoli direktno govoril skozi mati, pa vendar so bile besede včasih vmes, ko je bilo slišati prepir.

Pa da ne govorim, odnos moja sestra - mati - kot najboljši kolegici. In ne, ni prijetno, ampak tako pač je.