Olajšaj se malo. Osmi del.

[sasa]

No, če je zmešnjava in sporočilo letelo name...

Ja, delam na otroku, to pomoje vsi vedo, ampak hkrati ugotavljam, da imam ogromne travme kar se tega tiče in delam na tem, da jih razrešim. Kje k***c sem staknila prepričanje, da MORA bit otrok pred 30-im, pa po možnosti še poroka, tut ne vem. 

In VSAKIČ, ko sem mela te prehode Saturn -Luna in Saturn - Venera, se mi je to sprožalo. Prav spomnim se, kako sem vedno travmirala na to temo. In zdej se počutim kot en bumbar, ker sama sebe nazaj bremzam pa še dragega, ker si tudi on želi otroka neizmerno. V prvo je ratalo tko usput, zdej je ša že.. Uh, ker neki časa no, pa ni NIČ. A bejž bejž, LE ZAKAJ. Jezna sem nase, da tega morda nisem prej uspela ugotovit in potem travmiram doma in prihajam na dan mojemu, da bi se mogla poročit, da jaz se njemu prilagodim on pa meni ne. Ko me vpraša, ja kaj si se pa prilagodila ti, da je tako hudo, pa jst ne, sem pa tiho. 

In ko so nekatri rekla, pa kaj se obremenjuješ z leti in tem, kdaj bo otrok pa poroka, ja, pizda, men je to res travmo povzročal no. In to potem vse potegne za sabo. Ko ni več ljubezni med seksom, ko ni več seks zaradi užitka, ampak zato, ker mora bit, ker mora bit otrok. Potem je pa na drugi strani še moja sestra, ki je pri 24 noseča in poročena, mene pa še bolj zabija.

Ja, ni moj film to, je njen, mora ona predelat svoje stvari, ravno tako kot jaz moje. Ne smem se primerjat z drugimi, ker jaz nisem moja sestra, sem Saša. Ena in edina. In ni vrag, da mam zdej pa DOST tega, da me nekaj omejuje in drži nazaj. Dobre, sej vem, da ata Saturn nekaj uči ane, prav, potem pa me nauči al kako, pa spotoma nej še odnese te travme, ker jih čisto nič ne rabim.

[Jernej]

No, če je zmešnjava in sporočilo letelo name...

Ja, delam na otroku, to pomoje vsi vedo, ampak hkrati ugotavljam, da imam ogromne travme kar se tega tiče in delam na tem, da jih razrešim. Kje k***c sem staknila prepričanje, da MORA bit otrok pred 30-im, pa po možnosti še poroka, tut ne vem. 

A kje? Poglej malo psihološko kondiciranje v svojem primarnem okolju. Travme pridejo, ker nočeš svoje okolice "razočarat". Strah izvira iz "nespoštovanja" pravil o razploditvi v plemenu, kar bi lahko imelo za posledico izločitev osebka iz družbe.

In ko so nekatri rekla, pa kaj se obremenjuješ z leti in tem, kdaj bo otrok pa poroka, ja, pizda, men je to res travmo povzročal no. In to potem vse potegne za sabo. Ko ni več ljubezni med seksom, ko ni več seks zaradi užitka, ampak zato, ker mora bit, ker mora bit otrok.

Namen ne izbira sredstev. Treba se je plodit! Neglede na duševne motnje.

Potem je pa na drugi strani še moja sestra, ki je pri 24 noseča in poročena, mene pa še bolj zabija.

Spet posledica vseživljenskega kondiciranja pripadnosti plemenu...

Ja, ni moj film to, je njen, mora ona predelat svoje stvari, ravno tako kot jaz moje. Ne smem se primerjat z drugimi, ker jaz nisem moja sestra, sem Saša. Ena in edina. In ni vrag, da mam zdej pa DOST tega, da me nekaj omejuje in drži nazaj. Dobre, sej vem, da ata Saturn nekaj uči ane, prav, potem pa me nauči al kako, pa spotoma nej še odnese te travme, ker jih čisto nič ne rabim.

Saturn je pač postal grešni kozel v vzporedni zgodbi, kamor vse projiciraš. Ampak me veseli, da ti del prednjega režnja deluje v pravo smer. Verjetno se bodo nalezle še preostale celice v možganih

Za konec, če bo katero še glava bolela: nič pisat sem, pojest čokolado, spit liter vode, opravit en quickie z vso pripadajočo zaščito proti cepcem (kontra-cepc-ija) in zaspat za 3 ure. Garantirano bo glavobol minil.

Zdaj grem pa delavnico pospravljat. Univerzum mi je noče 

 

[Jane]

zaščito proti cepcem 

[sasa]

No, če je zmešnjava in sporočilo letelo name...

Ja, delam na otroku, to pomoje vsi vedo, ampak hkrati ugotavljam, da imam ogromne travme kar se tega tiče in delam na tem, da jih razrešim. Kje k***c sem staknila prepričanje, da MORA bit otrok pred 30-im, pa po možnosti še poroka, tut ne vem. 

A kje? Poglej malo psihološko kondiciranje v svojem primarnem okolju. Travme pridejo, ker nočeš svoje okolice "razočarat". Strah izvira iz "nespoštovanja" pravil o razploditvi v plemenu, kar bi lahko imelo za posledico izločitev osebka iz družbe.

Ja, a veš da imaš prav.  Bogaved kdo je to izjavil iz okolice pa se mi je usedlo not.

In ko so nekatri rekla, pa kaj se obremenjuješ z leti in tem, kdaj bo otrok pa poroka, ja, pizda, men je to res travmo povzročal no. In to potem vse potegne za sabo. Ko ni več ljubezni med seksom, ko ni več seks zaradi užitka, ampak zato, ker mora bit, ker mora bit otrok.

Namen ne izbira sredstev. Treba se je plodit! Neglede na duševne motnje.

Dobro no, pa upam, da kakšnih resnih duševnih motenj nimam.

Ja, ni moj film to, je njen, mora ona predelat svoje stvari, ravno tako kot jaz moje. Ne smem se primerjat z drugimi, ker jaz nisem moja sestra, sem Saša. Ena in edina. In ni vrag, da mam zdej pa DOST tega, da me nekaj omejuje in drži nazaj. Dobre, sej vem, da ata Saturn nekaj uči ane, prav, potem pa me nauči al kako, pa spotoma nej še odnese te travme, ker jih čisto nič ne rabim.

Saturn je pač postal grešni kozel v vzporedni zgodbi, kamor vse projiciraš. Ampak me veseli, da ti del prednjega režnja deluje v pravo smer. Verjetno se bodo nalezle še preostale celice v možganih

Ja, pač naj bo Saturn, ker že glih prehaja tam čez. Verjetno je on tisti, ki to na dan privleče, imam pa zakopano v seb bogaved kok časa že in od kje. Torej sem atu Saturnu kvečjemu lahko hvaležna, da se s svojim prehodom na plan izbezal tisto, kar je za stran.

Za konec, če bo katero še glava bolela: nič pisat sem, pojest čokolado, spit liter vode, opravit en quickie z vso pripadajočo zaščito proti cepcem (kontra-cepc-ija) in zaspat za 3 ure. Garantirano bo glavobol minil.

No, dobro, čokolade ravno ne bom pojedla, bom šla pa na quickija kamot. 

[Škratinja Nagaya]

No, če je zmešnjava in sporočilo letelo name...

Ja, delam na otroku, to pomoje vsi vedo, ampak hkrati ugotavljam, da imam ogromne travme kar se tega tiče in delam na tem, da jih razrešim. Kje k***c sem staknila prepričanje, da MORA bit otrok pred 30-im, pa po možnosti še poroka, tut ne vem. 

A kje? Poglej malo psihološko kondiciranje v svojem primarnem okolju. Travme pridejo, ker nočeš svoje okolice "razočarat". Strah izvira iz "nespoštovanja" pravil o razploditvi v plemenu, kar bi lahko imelo za posledico izločitev osebka iz družbe.

In ko so nekatri rekla, pa kaj se obremenjuješ z leti in tem, kdaj bo otrok pa poroka, ja, pizda, men je to res travmo povzročal no. In to potem vse potegne za sabo. Ko ni več ljubezni med seksom, ko ni več seks zaradi užitka, ampak zato, ker mora bit, ker mora bit otrok.

Namen ne izbira sredstev. Treba se je plodit! Neglede na duševne motnje.

Potem je pa na drugi strani še moja sestra, ki je pri 24 noseča in poročena, mene pa še bolj zabija.

Spet posledica vseživljenskega kondiciranja pripadnosti plemenu...

Ja, ni moj film to, je njen, mora ona predelat svoje stvari, ravno tako kot jaz moje. Ne smem se primerjat z drugimi, ker jaz nisem moja sestra, sem Saša. Ena in edina. In ni vrag, da mam zdej pa DOST tega, da me nekaj omejuje in drži nazaj. Dobre, sej vem, da ata Saturn nekaj uči ane, prav, potem pa me nauči al kako, pa spotoma nej še odnese te travme, ker jih čisto nič ne rabim.

Saturn je pač postal grešni kozel v vzporedni zgodbi, kamor vse projiciraš. Ampak me veseli, da ti del prednjega režnja deluje v pravo smer. Verjetno se bodo nalezle še preostale celice v možganih

Za konec, če bo katero še glava bolela: nič pisat sem, pojest čokolado, spit liter vode, opravit en quickie z vso pripadajočo zaščito proti cepcem (kontra-cepc-ija) in zaspat za 3 ure. Garantirano bo glavobol minil.

Zdaj grem pa delavnico pospravljat. Univerzum mi je noče 

 

Vrhunsko. 

Saša, te razumem, čeprav sem bila sama bolj v drugo smer. Jaz sem bila prepričana, da pred 38. letom starosti ne bom začela razmišljati o otroku, je pa res, da nisem odraščala v okolju, kjer bi bila neka "zafiksirana pravila", sploh ni obstajal koncept v smislu "spodobi se" ali "tako mora biti". Starša sta se poročila med službenim odmorom, za foro in zabavo, ker je meni zrasel prvi zob, moja varuška celo otroštvo je bil pa en gejevski par. Umetniško okolje, kjer je bilo vse, kar je običajno, že itak na udaru. 
Sem pa naletavala na provokacije in poskuse pritiskov, ampak ne s strani žlahte, temveč nekaterih prijateljic, ki so mi stalno molile pod nos svoje uspehe v obliki stalnih služb že pri dvaindvajsetih, "primerno zgodnjih" zanositev in poroke in sem bila v njihovih očeh en bluzi veter in so mi skušale dopovedovat, da je v moji glavi nekaj hudo narobe.
No vsaj to sem uspešno preživela. Po svoje. 

[sasa]

Ma, Pika, pojma nimam, od kje je to. Ampak ajde, se tega zavedam in skušam to prepričanje nekam brcnt. Sej če tko gledam, uspešna sem v službi, pa čeprav nimam faksa, imam mlajšega, čeprav so ble neke pripombe, ampak dol mi maha. Rada se mava, to je pa to.

[Škratinja Nagaya]

Ma, Pika, pojma nimam, od kje je to. Ampak ajde, se tega zavedam in skušam to prepričanje nekam brcnt. Sej če tko gledam, uspešna sem v službi, pa čeprav nimam faksa, imam mlajšega, čeprav so ble neke pripombe, ampak dol mi maha. Rada se mava, to je pa to.

Itak.
Jaz sem imela tudi same mlajše. Potem pa kar 10 let starejšega.
En klinc pomembno.
Pripombe pa mene že kar zabavajo. 

[sanjalka]

No, če je zmešnjava in sporočilo letelo name...

Ja, delam na otroku, to pomoje vsi vedo, ampak hkrati ugotavljam, da imam ogromne travme kar se tega tiče in delam na tem, da jih razrešim. Kje k***c sem staknila prepričanje, da MORA bit otrok pred 30-im, pa po možnosti še poroka, tut ne vem. 

In VSAKIČ, ko sem mela te prehode Saturn -Luna in Saturn - Venera, se mi je to sprožalo. Prav spomnim se, kako sem vedno travmirala na to temo. In zdej se počutim kot en bumbar, ker sama sebe nazaj bremzam pa še dragega, ker si tudi on želi otroka neizmerno. V prvo je ratalo tko usput, zdej je ša že.. Uh, ker neki časa no, pa ni NIČ. A bejž bejž, LE ZAKAJ. Jezna sem nase, da tega morda nisem prej uspela ugotovit in potem travmiram doma in prihajam na dan mojemu, da bi se mogla poročit, da jaz se njemu prilagodim on pa meni ne. Ko me vpraša, ja kaj si se pa prilagodila ti, da je tako hudo, pa jst ne, sem pa tiho. 

In ko so nekatri rekla, pa kaj se obremenjuješ z leti in tem, kdaj bo otrok pa poroka, ja, pizda, men je to res travmo povzročal no. In to potem vse potegne za sabo. Ko ni več ljubezni med seksom, ko ni več seks zaradi užitka, ampak zato, ker mora bit, ker mora bit otrok. Potem je pa na drugi strani še moja sestra, ki je pri 24 noseča in poročena, mene pa še bolj zabija.

Ja, ni moj film to, je njen, mora ona predelat svoje stvari, ravno tako kot jaz moje. Ne smem se primerjat z drugimi, ker jaz nisem moja sestra, sem Saša. Ena in edina. In ni vrag, da mam zdej pa DOST tega, da me nekaj omejuje in drži nazaj. Dobre, sej vem, da ata Saturn nekaj uči ane, prav, potem pa me nauči al kako, pa spotoma nej še odnese te travme, ker jih čisto nič ne rabim.

Saška moja draga, lunca v ribah bi rada, da spuščaš in izpuščaš, da se ne oklepaš ničesar, nobenih navad, idej, ljudi, da se prepustiš in da ZAUPAŠ in VERJAMEŠ, da je vse tako kot mora biti....Vem,da je težko, ampak ko greš vase in vse spustiš, sodelavke, sestro, svaka, otroka, mamo, neke dogme kaj in kdaj bi kaj moralo biti, kakšni bi drugi morali biti ali zakaj drugi nekaj imajo, ti pa ne, ko zadihaš s polnimi pljuči, boš svobodna...Z nečim nisi zadovoljna in to je nekaj kar nosiš v sebi, drugi ti samo kažejo...Poizkusi iti vase in ugotoviti kaj je tisto kar bi te osrečilo in je neodvisno od drugih, nekaj kar si sama lahko daš, nekaj kar bo samo tvoje, nekaj ribjega, duhovnega, umetniškega, mogoče petje, ples, slikanje, duhovnost, nesebična pomoč drugim...ne vem, boš že sama našla svoj notranji mir... in ne zahtevaj spet preveč od sebe, dovoli si biti nepopolna in šibka, dovoli si samo biti...

[sanjalka]

No, če je zmešnjava in sporočilo letelo name...

Ja, delam na otroku, to pomoje vsi vedo, ampak hkrati ugotavljam, da imam ogromne travme kar se tega tiče in delam na tem, da jih razrešim. Kje k***c sem staknila prepričanje, da MORA bit otrok pred 30-im, pa po možnosti še poroka, tut ne vem. 

A kje? Poglej malo psihološko kondiciranje v svojem primarnem okolju. Travme pridejo, ker nočeš svoje okolice "razočarat". Strah izvira iz "nespoštovanja" pravil o razploditvi v plemenu, kar bi lahko imelo za posledico izločitev osebka iz družbe.

Ja, a veš da imaš prav.  Bogaved kdo je to izjavil iz okolice pa se mi je usedlo not.

In ko so nekatri rekla, pa kaj se obremenjuješ z leti in tem, kdaj bo otrok pa poroka, ja, pizda, men je to res travmo povzročal no. In to potem vse potegne za sabo. Ko ni več ljubezni med seksom, ko ni več seks zaradi užitka, ampak zato, ker mora bit, ker mora bit otrok.

Namen ne izbira sredstev. Treba se je plodit! Neglede na duševne motnje.

Dobro no, pa upam, da kakšnih resnih duševnih motenj nimam.

Ja, ni moj film to, je njen, mora ona predelat svoje stvari, ravno tako kot jaz moje. Ne smem se primerjat z drugimi, ker jaz nisem moja sestra, sem Saša. Ena in edina. In ni vrag, da mam zdej pa DOST tega, da me nekaj omejuje in drži nazaj. Dobre, sej vem, da ata Saturn nekaj uči ane, prav, potem pa me nauči al kako, pa spotoma nej še odnese te travme, ker jih čisto nič ne rabim.

Saturn je pač postal grešni kozel v vzporedni zgodbi, kamor vse projiciraš. Ampak me veseli, da ti del prednjega režnja deluje v pravo smer. Verjetno se bodo nalezle še preostale celice v možganih

Ja, pač naj bo Saturn, ker že glih prehaja tam čez. Verjetno je on tisti, ki to na dan privleče, imam pa zakopano v seb bogaved kok časa že in od kje. Torej sem atu Saturnu kvečjemu lahko hvaležna, da se s svojim prehodom na plan izbezal tisto, kar je za stran.
saturn je samo tvoja energija, nekaj kar nosiš v sebi, planeti kažejo naše notranje energije, naše notranje delovanje, to ni nekaj kar je zunaj, zunaj se samo  manifestira, da lažje vidimo kaj imamo notri v sebi, da lažje vidimo svojo senco...šele ko se pogledamo v ogledalo, vidimo, da imamo na nosu en velik mazolj, prej tega ne vidimo, samo drugi nas nekam čudno gledajo, se nam nasmihajo, posmehujejo, se jim smilimo, nam dajejo nasvete, bla bla bla, nam pa nič jasno kaj se dogaja, dokler se ne pogledamo v zrcalo in si rečemo, ups, pa res, en velik mazolj imam, nekaj bo treba narediti z njim ali ga pač pustiti, da izgine sam od sebe, to pa je že naša odločitev...se pravi, najprej spregledati, se zavedati in rešitev je na dlani, seveda je odvisna od vsakega posameznika kakšno pot k rešitvi ob ubral, hitro, počasno, grobo, nežno....

Za konec, če bo katero še glava bolela: nič pisat sem, pojest čokolado, spit liter vode, opravit en quickie z vso pripadajočo zaščito proti cepcem (kontra-cepc-ija) in zaspat za 3 ure. Garantirano bo glavobol minil.

No, dobro, čokolade ravno ne bom pojedla, bom šla pa na quickija kamot. 

[Jane]

O sanjalka ti si back? Sem te čisto spregledala. Kako je blo?

[sanjalka]

O sanjalka ti si back? Sem te čisto spregledala. Kako je blo?

na potovanju je bilo super, prvi dan en velik prepir, sva prinesla temo za predelati že s sabo, potem pa sva se imela super..
tudi prepir je marsikaj razčistil, čeprav je bil boleč...sem se naučila, da moram spet nekaj spustiti...
doživela veliko lepega na potovanju, videla pande, amiše, belo hišo, capitol, pentagon, bila na cn tower v torontu, videla spomenika (dva ogormna bazena s prelivajočo se vodo), ki stojita na mestu porušenih dvojčkov v ny in novo stolpnico, spomenika sta čudovita, sem doživela tam res neko posebno energijo, da so mi solze tekle...bilo je lepo
sedaj pa sem že na polno v delu in v starem ritmu.

[Jane]

O super. Ti da potovanje kar malo zagona za naprej a ne?

[sanjalka]

O super. Ti da potovanje kar malo zagona za naprej a ne?

meni ja, jaz res uživam, čeprav je fizično naporno, sva naredila 2500 km, spala vsak dan drugje, ampak to so najlepša doživetja, ko vidiš nekaj novega, ko vidiš kako drugje ljudje živijo...spet na koncu ugotoviš, da kljub raznolikosti, smo vsi na nek način enaki...

[sasa]

Sanjalka, hvala za komentarje.

Ja, se res učim spuščat in tudi sedaj sem šla v dobrodelnost in sem članica Leotov, malih Lionsov, tako da delam na tem. Sem ravno tuhtala, kako mi paše na ribjo luno to. Imam pa rada zadeve načrtovane, čeprav včasih res ne gre, vem. Potem pa bi rada na silo, pa SPLOH ne gre. 

Bom si še enkrat vse prebrala, da se mi malo usede.

[sanjalka]

Sanjalka, hvala za komentarje.

Ja, se res učim spuščat in tudi sedaj sem šla v dobrodelnost in sem članica Leotov, malih Lionsov, tako da delam na tem. Sem ravno tuhtala, kako mi paše na ribjo luno to. Imam pa rada zadeve načrtovane, čeprav včasih res ne gre, vem. Potem pa bi rada na silo, pa SPLOH ne gre. 

Bom si še enkrat vse prebrala, da se mi malo usede.

ne, ne, na silo ne bo šlo, še tegale urana imaš na asc in neptuna v 1. hiši....ja, ja, spuščati in se prepuščati, če boš preveč toga in saturnska, ti bo tale uran dal vetra