Razlaga sanj za redne člane foruma XII

[sasa]

Ah ne bi te odpeljal v umobolnico, no. 

[Maja]

hm, ne vem, če boš helikopterju lahko ubežala, te preveč močno preganja v sanjah..si pa sama rekla, da ti v resnici predstavlja nekaj pozitivnega...
citiram tvoj zapis helikopterja:
Ja, je mogočen stroj. Dojemam ga kot pomoč, ne kot destruktivnega (bolj bi z destrukcijo povezala letalo). Zdi se mi tudi prestižno plovilo.
lahko bi si razložila,da je tvoj razum mogočen stroj, da dojemaš svoj razum kot pomoč in da se ti zdi prestižen

Se opravičujem, ker včeraj nisem mogla odgovorit, nespanec me je tako zdelal, da nisem več mogla razmišljat in sem se vzdržala pisanja. Popoldne me je zmanjkalo, potem pa do večera nisem vedela, kje se me glava drži, kar vrtelo se mi je ... 

Ja, svoj razum res visoko cenim, se zavedam, da je (za moja leta in na splošno) visoko razvit in prodoren. Več bom napisala v astrološki sobi, kjer si dodatno komentirala. 

[sanjalka]

Včeraj sanjala, da sem se peljala po obvoznici od šiške proti viču in na ovinku vidim avto, zadnji del avtomobila, ki stoji na prehitevalnem pasu, postavljen je bil počez, se pravi pravokotno, pomislila sem kje je sprednji del avtomobila, sanje mi ga namreč niso pokazale, predvidevala sem, da je v ograji ali pa že na drugi strani obvoznice...
vozila sem po prehitevalnem pasu, pomislila, da bi mogla odviti na srednji pas, ampak nisem, ne spomnim se, a nisem zato, ker nisem več mogla ali zato ker se mi ni dalo, ker sem se prepustila kar bo pa bo, čeprav sem vedela, da se bom v tem primeru zaletela...
no in tik preden sem se zaletela, sem se seveda zbudila...

danes pa sanjala, da sem se prepiprala s partnerjevim očetom, nekaj se je posmehoval glede mojega zanimanja za astrologijo, sanje...sem ga tako napizd..., sem čisto ven padla in on je potem ležal na tleh, ves nebogljen....sem ga tako sesula, besedno, da mi je bilo potem kar žal...
potem sem šla v kuhinjo, kjer je bila partnerjeva mama in njegova teta ter moj dragi in vidim kako ga mama nekaj boža, se mi je spet pritisk dvignil, če so oni normalni, da pri teh letih neprimerno boža odraslega moškega (svojega sina), nato vidim, da to ne počne njegova mama ampak njegova teta...nič mi ni bilo jasno

[Gloria82]

Kako prijetne sanje sem pa sanjala to noč 
Letela sem sama s svojim telesom, kot ptica. Najprej nad nečem, ki je bilo podobno večpasovni avtocesti, a je bilo v vesolju. Dvigala sem se vedno višje in višje, brez težav in prav tako brez težav vjugala med ovirami. Letela nad oceani, in se dvignila v vesolje. Letela med zvezdami in planeti. Kak čudovit občutek. Bilo je svetlo...
Na enem planetu sem imela postanek. Srečala tam zelo zanimive in prijetne ljudi. Ni jih bilo veliko. Če sem natančna, mislim da nas je bilo 5. Z enim moškim osebkom sem spletla ful močno prijateljstvo, in vem da sva si želela, da se na zemli spet srečava.
Za konec smo se tudi slikali, objemali...
No na tem planetu je bilo neko gradbišče...prav tako neke savbe, garaže, terase, kleti. S tem novim prijateljem sva vse pregledala ( kot da bi bila na izletu) ..in v enem trenutku se nam pridružijo še zelo prijazni kužki ( veliki in svetli-kot zlati prinašalci) in nekaj sivih, fajn rejenih muck.
Res je bilo luštno...tako svobodno, sveže, prijetno.
In zanimivo, da smo brez težav dihali, kljub temu da smo bili v  vesolju 
V trenutku, ko bi naj odletela naprej pa sem se zbudila  vsa navdušena 

Kaj mi pomeni vesolje? Vesolje mi je itak nekaj najlepšega,ker je tako neskončno, skrivnostno in svobodno 
Najbrž kaže na mojo željo po "širšem" domačem okolju/prostoru, kjer bi imeli več svobode - z drugimi besedami želja po selitvi/novi hiški z velikim vrtom, kjer bo prostora tudi za živali (beri; kužka) in kjer bi  bili prijazni in prijetni sosedi 
 

[sanjalka]

danes pa sanjala, da sem se z dvigalom peljala v 10. nadstropje, dvigalo je bilo majhno, zelo majhno in strašno se je treslo, tako da sem se bala, da se bo utrgalo ali pokvarilo...
ob tresenju me je vedno premaknilo na nekaj, kar je bilo za mojim hrbtom (kot nekakšen steber ovit v nekaj mehkega) in ko sem se tega dotaknila,
sem se hitro odmaknila, ker me je bilo strah, da je to nek pomemben del dvigala in če se bom s celim telesom naslanjala nanj, se dvigalo res lahko pokvari...
no in takšna je bila vožnja vse do 10. nadstropja s tem tresenjem in premikanjem po tem malem dvigalu...
pomislila sem zakaj nisem šla peš, da bi bilo bolj varno, vendar sem vedela, da bi bilo to prenaporno in da bom zagotovo varno prišla do gor,
saj to dvigalo obratuje že od nekdaj in nisem edina, ki sem se peljala z njim...(v dvigalu sem bila sicer sama)
v 10. nadstropju je bilo moje stanovanje, ki je bilo velikoooo, lepoooo, res takšno kot bi ga imela tudi v resnici takoj.
poleg tega stanovanja je bilo še eno stanovanje (vmes ni bilo stene, tako da sem videla kakšno je) in bilo je identično mojemu, čeprav sem najprej mislila,
da je manjše..
bilo je ravno tako lepo in veliko kot moje in tudi lepo opremljeno.
v sosednjem stanovanju je bila spalnica in notri postelja, ki je bila nepostlana, ko sem bolj dobro pogledala, sem videla da v postelji ležita dve osebi (zakonca) in pri njunih nogah mali otrok, videla sem njegove ročice, ki so prosto mahale, kot bi se igrale same s sabo...
no, potem sem šla nazaj dol, v pritličje, tokrat sem se odločila, da grem dol peš in ne več s tem čudnim dvigalom
ko sem prišla do 3. nadstropja, sem vedela, da moram iti desno, da ne smem naravnost po teh istih stopnicah dol, ampak jih moram obiti in iti desno na drugo stopnišče...
v sanjah sem se zavedla, da sem ta del že enkrat sanjala in da v 3. nadstropju je potrebno obiti to stopnišče in iti po drugem, da ne smem direktno po teh stopnicah naprej, ker te ne vodijo v pritličje, ampak hm, ne vem več kam, mogoče nikamor ali pa v klet, se ne spomnim.
ker nisem bila prepričana, če prav razmišljam,sem vprašala eno osebo v 3. nadstropju, ki je stala v tem hodniku pred temi stopnicami in ta mi je potrdila,
da imam prav in da moram res iti po drugem stopnišču in bom prišla v pritličje...

no, to je to od mojih današnjih sanj

[sanjalka]

Kako prijetne sanje sem pa sanjala to noč 
Letela sem sama s svojim telesom, kot ptica. Najprej nad nečem, ki je bilo podobno večpasovni avtocesti, a je bilo v vesolju. Dvigala sem se vedno višje in višje, brez težav in prav tako brez težav vjugala med ovirami. Letela nad oceani, in se dvignila v vesolje. Letela med zvezdami in planeti. Kak čudovit občutek. Bilo je svetlo...
Na enem planetu sem imela postanek. Srečala tam zelo zanimive in prijetne ljudi. Ni jih bilo veliko. Če sem natančna, mislim da nas je bilo 5. Z enim moškim osebkom sem spletla ful močno prijateljstvo, in vem da sva si želela, da se na zemli spet srečava.
Za konec smo se tudi slikali, objemali...
No na tem planetu je bilo neko gradbišče...prav tako neke savbe, garaže, terase, kleti. S tem novim prijateljem sva vse pregledala ( kot da bi bila na izletu) ..in v enem trenutku se nam pridružijo še zelo prijazni kužki ( veliki in svetli-kot zlati prinašalci) in nekaj sivih, fajn rejenih muck.
Res je bilo luštno...tako svobodno, sveže, prijetno.
In zanimivo, da smo brez težav dihali, kljub temu da smo bili v  vesolju 
V trenutku, ko bi naj odletela naprej pa sem se zbudila  vsa navdušena 

Kaj mi pomeni vesolje? Vesolje mi je itak nekaj najlepšega,ker je tako neskončno, skrivnostno in svobodno 
Najbrž kaže na mojo željo po "širšem" domačem okolju/prostoru, kjer bi imeli več svobode - z drugimi besedami želja po selitvi/novi hiški z velikim vrtom, kjer bo prostora tudi za živali (beri; kužka) in kjer bi  bili prijazni in prijetni sosedi 
 

Koliko se v resnici počutiš svobodno, koliko lahko svobodno dihaš tu spodaj na tej naši zemlji, ki nam postavlja en kup omejitev...?
Koliko te zemeljska realnost duši?
Nad kaj bi se rada dvignila in pustila te zemeljske stvari tam spodaj

Eno je hiška kot si sama napisala, ampak saj veš omejitve so najprej znotraj nas in potem šele zunaj nas

[skorpijonka]

Mene pa že dolgo ni bilo na forumu, ampak imam pa take sanje, da te kap....moram povedati.
Danes sem sanjala prvi del, da smo postavljali šotor, tak cirkuški, ogromen, zapihal je veter, se uprl v platno in dvignilo me je s platnom vred na višino streh bližnjih hiš.
Nobenega strahu, še celo z radovednostjo sem gledala in opazovala, kako visoko sem.
V tistem, ko se je dvigovanje ustavilo, sem se zavedala, da sedaj bomo pa še padli navzdol. Hecno, spet nobenega strahu, popolno zavedanje sebe in fizičnega telesa. Pod seboj sem si nabrala platno, da sem potem padla na tla kot na oblazinjeno podlago. Nobene poškodbe, nič.

Drug del sanj je pa .....khm, kako bi rekla....ja, nič, bom kar povedala:
sanjala sem, da sva se dale dol z Jane.
Ne bom opisovala v podrobnosti seksa, ker sem še zdaj popolnoma zmedena....ampak ja....s svojo prijateljico sem se dala dol in ONA je dala pobudo, nisem jaz nič silila,dane bo kakšne pomote, haha.


Vsak dan imam kakšne nore sanje, včasih tako nore, da me glava boli še cel dan. Je pa super, da so se vsaj nočne more nehale. Omenjene more me namreč preganjajo zaradi faksa, ki ga moram zaključiti.


A bi se jaz morala javiti v kakšno Polje mogoče, glede na sanje, ki jih imam?

[Jane]

 

[Tea]

Packe 

[Jane]

Čaki jaz nič 

[Tea]

Čaki jaz nič 

menda si dajala pobudo 

[Jane]

hahahaha ne odgovarjam za svoja dejanja v stanju nezavesti

[sanjalka]

Vprašanje za škorpijonko bi bilo: kako tebe Jane ona vidi v resnici-katere lastnosti bi ti pripisala v resničnem življenju, kako te doživlja?
Ta del njene osebnosti jo namreč vabi, da se združi, spoji z njeno identiteto...
Skratka škorpijonki podzavest sporoča, da je pripravljena na spojitev s tem delom osebnosti, ki ji ga predstavlja Jane.

[skorpijonka]

Sanjalka, top, hvala!

Ja, se res kar spremembe dogajajo, ja.
Hvala.....


Tea, nimaš pojma, kako je to izgledalo. Sploh nisem upala v podrobnosti komentirat. Važno, da je bila Jane potem cel dan vesela in polna energije.

[Maja]

hahahaha ne odgovarjam za svoja dejanja v stanju nezavesti