danes pa sanjala, da sem se z dvigalom peljala v 10. nadstropje, dvigalo je bilo majhno, zelo majhno in strašno se je treslo, tako da sem se bala, da se bo utrgalo ali pokvarilo...
ob tresenju me je vedno premaknilo na nekaj, kar je bilo za mojim hrbtom (kot nekakšen steber ovit v nekaj mehkega) in ko sem se tega dotaknila,
sem se hitro odmaknila, ker me je bilo strah, da je to nek pomemben del dvigala in če se bom s celim telesom naslanjala nanj, se dvigalo res lahko pokvari...
no in takšna je bila vožnja vse do 10. nadstropja s tem tresenjem in premikanjem po tem malem dvigalu...
pomislila sem zakaj nisem šla peš, da bi bilo bolj varno, vendar sem vedela, da bi bilo to prenaporno in da bom zagotovo varno prišla do gor,
saj to dvigalo obratuje že od nekdaj in nisem edina, ki sem se peljala z njim...(v dvigalu sem bila sicer sama)
v 10. nadstropju je bilo moje stanovanje, ki je bilo velikoooo, lepoooo, res takšno kot bi ga imela tudi v resnici takoj.
poleg tega stanovanja je bilo še eno stanovanje (vmes ni bilo stene, tako da sem videla kakšno je) in bilo je identično mojemu, čeprav sem najprej mislila,
da je manjše..
bilo je ravno tako lepo in veliko kot moje in tudi lepo opremljeno.
v sosednjem stanovanju je bila spalnica in notri postelja, ki je bila nepostlana, ko sem bolj dobro pogledala, sem videla da v postelji ležita dve osebi (zakonca) in pri njunih nogah mali otrok, videla sem njegove ročice, ki so prosto mahale, kot bi se igrale same s sabo...
no, potem sem šla nazaj dol, v pritličje, tokrat sem se odločila, da grem dol peš in ne več s tem čudnim dvigalom 
ko sem prišla do 3. nadstropja, sem vedela, da moram iti desno, da ne smem naravnost po teh istih stopnicah dol, ampak jih moram obiti in iti desno na drugo stopnišče...
v sanjah sem se zavedla, da sem ta del že enkrat sanjala in da v 3. nadstropju je potrebno obiti to stopnišče in iti po drugem, da ne smem direktno po teh stopnicah naprej, ker te ne vodijo v pritličje, ampak hm, ne vem več kam, mogoče nikamor ali pa v klet, se ne spomnim.
ker nisem bila prepričana, če prav razmišljam,sem vprašala eno osebo v 3. nadstropju, ki je stala v tem hodniku pred temi stopnicami in ta mi je potrdila,
da imam prav in da moram res iti po drugem stopnišču in bom prišla v pritličje...
no, to je to od mojih današnjih sanj 
No, tebi se pa ponavljajo: vožnja po cesti, stanovanje (zgoraj na vrhu ali v kleti), pa tudi postelje... 
Kaj ti pomenijo ti pojmi?
Moj občutek ob teh sanjah: Stanovanje je osebni prostor, varnost, lastnina, urejenost ipd. Kot da je to nek osebni prostor, v katerem si zadovoljna, varna. Vožnja z dvigalom lahko simbolizira tudi, kot da se vzpenjaš do svojega duhovnega napredka. A pot do tja, kjer si ti, varna, ustvarjalna in sebi zvesta, je vseeno povezana s tem, da je do tja težko priti. Kot, saj veš, funkcioniramo v realnosti in se prilagajamo družbenim normam, v svojem času pa gremo sami v sebe, v svoje osebne želje, hotenja. In tega ne moremo, vsaj večinoma ne, deliti s svetom. Čeprav, zakaj ne, to ni prav, a tako ponavadi je. Zato se treseš in te je strah, ko greš gor in spet malo iščeš pot, da prideš nazaj "dol".
Ko si bila v stanovanju, sama, v lepem stanovanju in videla drugo stanovanje, za katerega si nato ugotovila, da ni manjše in v njem zakonca in otrok. Podoba mirne družine, ljubezni. Kot zrcalno stanovanje. Kaj pomeni tvoj osebni prostor in kaj prostor na drugi strani, kjer je družina in otrok? Stene vmes ni bilo...a lahko svobodno hodiš sem in tja?
Dreamčki pa drugič, danes ne bom prišla do njih. 
O, Renčica hvala za tole razlago in tudi vse ostale
Ja, vožnja po cesti mi pomeni užitek, sproščanje, svobodo...stanovanje mi pomeni varnost, mir, zaščito...
Oboje imam rada, oboje je tako moje, samo moje, v vožnji in v stanovanju, če sem sama, sem jaz, tista prava jaz, ko odvržem vse okove in ali uživam, pojem (vožnja) ali samo sem, berem, poslušam glasbo (stanovanje)
Sem tudi sama analizirala tele sanje podobno. Pot do same sebe, ni vedno lahka, včasih me premetava, vendar se vedno uspem obdržati trdno na nogah in kar je še zanimivo-v sanjah sem se ob vsakem "rukanju" dvigala, ko me je premetavalo, naslonila na nek steber, ki je bil za mojim hrbtom, vendar sem se takoj umaknila, ker sem nekako nagonsko čutila,da bi bilo to naslanjanje prenevarno, ker bi se lahko dvigalo pokvarilo in zaustavilo...ta steber v dvigalu sem predvidevala, da je nek pomemben del dvigala in bi ga naslanjanje z mojim telesom lahko poškodvalo oz. premaknilo in bi se dvigalo zaradi tega pokvarilo...
zanimiv element v sanjah se mi zdi, bil je za mojim hrbtom, v resnici ga nisem videla, sem ga zgolj čutila in vedela sem, da se nanj ne smem naslanjati, saj lahko s tem povzročim okvaro oz. zastoj dvigala.
Razlagam si, da se ne smem na nikogar naslanjati, da moram vse postoriti sama, tako se v resničnem življenju tudi počutim...
Lepo, urejeno, novo, moderno, veliko stanovanje in notri srečna družinica-to je moja idila, to je moje sonce, venera in mars v raku ter jupiter kot vladar 4.hiše- to me osrečuje, umirja, napolnjuje z občutkom svobode, lepote...
Ne vem kako naj bi si razložila,da je bilo stanovanje identično, da sem ga gledala in da vmes ni bilo stene?
Ne spomnim se, da bi v sanjah razmišljala o tem, da bi se lahko prosto sprehajala med obema stanovanjema, bolj to začudenje,da je stanovanje identično, saj je sprva kazalo, da je precej manjše.
Je mogoče lahko to nekaj kar sem že imela in že poznam?
