Kolikor jaz vem, ki se šele uvajam v ta način prehrane je tamari omaka, ki se jo kupi na oddelku za zdravo prehrana in v nekaterih specializiranih trgovinah z zdarvo prehrano. Nituki pa je verjetno ime te jedi, ki se naredi tokrat iz korenja...
Joj, sorči, kle sem pa mal zamočila.
Ja, Nena ima prav.
Nituki je ime za jed, sicer japonsko. Tako, da lahko naredimo tudi kolerabin nituki, pa zelenin nituki in ni treba vsakič razmišljat kako se to naredi. Enostavo: popečemo, podušimo, še malo popečemo, dodamo sezam in tamari in je.
Tamari je pa sojina omaka. Zelo dobro janganizira jed, jaz jo vedno dodam za dosolitev, ker vedno skuham premalo slano in si vsak soli po svojem okusu. V trgovinah najdemo več vrst sojine omake: nekatere so zelo čudne (mešanica prežgane soje, sladkorja, celo neke ribe mešajo vmes), prava sojina omaka ima nekje (ponavadi na vidnem mestu napisano) Tamari ali Shoyu. Obe sta "pravi" oz. "zdravi", kao tamari bolj
(itaq, če je pa dražji). Po okusu se, vsaj za moje pojme, ne razlikujeta veliko (nekateri pa okusijo razlike med različnimi proizvajalci tamarija
), je pa malo drugačen postopek pridobivanja. Tako tamari, kot shoyu naredijo s fermantacijo soje v morski soli (zato tudi močan yang učinek), s tem, da shoyu fermentirajo dan ali dva, tamari pa mesec ali dva (to govrim na pamet, vem pa, da pridobivanje tamarija traja dje in je zato tudi cena nekoliko višja).
Liter tamarija (pri nas ga uporabljamo skoraj v vseh kuhanih jedeh) stane cca. 10€ (v Mercatorju) in v naši 4-članski družini (od tega 2 pubertetnika, kjer želodci nimajo dna) ga imamo za cca. 2 meseca. Imajo pa tudi manjše pakunge.
Tamari oz. Shoyu je res ena taka zadeva, ki jo je "zdravo" imeti v kuhinji, sicer se pa tudi jaz strinjam z Mavrico, da najbolj zdravi "korenčki" rastejo doma.
, čeprav se zadnje čase sprašujem tudi o neoprečnosti le teh.
Lep dan!
Iza
