Danes je ok, nič si ni spraskala bule, mi je takoj lažje
Včeraj sta mi starša omenila, da se jima smili, saj res ne zgleda lepo s tisto bulo pod očesom in pod trupom, na tiho sta mi želela nakazati, da bi bil mogoče že čas za uspavanje. V tem stanju imam občutek, da bi jo dala ubiti, če bi to storila. Njeno funkcioniranje je še čisto normalno: je ješča, aktivna, vesela, ko pridem, še vedno se mota okrog mene, ko sem v kuhinji, če bo padel na tla kak priboljšek....
Se mi zdi, da bom sama začutila, ko bo ta čas, da se bo želela posloviti.
