Se vedno stiskam pesti, a lahko zdaj neham 
Hvala obema!!
Drugo mesto na svetovnem in dve posebni nagradi.
Sem napihnjena ko krof.
Bravoooo in vse cestitkeeeee hcerki 
In mami, da je postala krof
Hvala!
Fajn je bit krof.
Je pa veliko olajšanje zdaj, ko je tekmovanje mimo. Je bil kar stres. In tudi zanimivo in drugačno doživetje, kot smo ga bili vajeni do sedaj.
Smo videli tudi kakšne režime, ki so nam tuji. Pristopi tujih pedagogov do otrok. Sploh Rusi so kategorija zase. Jih kar pod rebra suvajo, da odigrajo, kot je treba.
Je še mene bolelo, ko sem to gledala.
Slovenci smo ena blažjih različic med prijaznimi metodami.
Imaš zelo simpatično in luštnooooo hčerko in še nadarjeno
Očitno si prenesla nanjo dobre gene 
Sicer pa sem bolj pristaš prijaznih metod 
Hvala, Sanjalka!
Ja, hčerka je eno Sonce.
Tudi jaz sem pristaš prijaznih metod, ne delam si pa nobenih utvar, da bo hči vedno in povsod pokasirala samo materinske pedagoge.
Jo malo pripravljam na to (v besedah).
Žal se je pri tisti Rusinji pokazala dvoreznost meča, kar se tiče metode "kriči in suvaj pod rebra".
Na nastopu se je zlomila, četudi je na vaji igrala tako, da ne moreš verjeti, kaj lahko spravi iz sebe tako majhen otrok in od kod taka zrelost v igranju.
Pritisk je bil prevelik.
Za njimi so bili Japonci. Umirjenost in zbranost, da samo gledaš. Že malo nezemeljsko.
Čeprav so oni znani po pritiskih.
(Sem se vprašala, če jih niso že v zaodrju nabutali.)
