Se vedno stiskam pesti, a lahko zdaj neham 
Hvala obema!! 
Drugo mesto na svetovnem in dve posebni nagradi.
Sem napihnjena ko krof.

Bravoooo in vse cestitkeeeee hcerki

In mami, da je postala krof 
Hvala!
Fajn je bit krof.
Je pa veliko olajanje zdaj, ko je tekmovanje mimo. Je bil kar stres. In tudi zanimivo in drugačno doivetje, kot smo ga bili vajeni do sedaj.
Smo videli tudi kakne reime, ki so nam tuji. Pristopi tujih pedagogov do otrok. Sploh Rusi so kategorija zase. Jih kar pod rebra suvajo, da odigrajo, kot je treba.
Je e mene bolelo, ko sem to gledala.
Slovenci smo ena blajih različic med prijaznimi metodami.
Ima zelo simpatično in lutnooooo hčerko in e nadarjeno 
Očitno si prenesla nanjo dobre gene

Sicer pa sem bolj prista prijaznih metod 
Hvala, Sanjalka!

Ja, hčerka je eno Sonce.
Tudi jaz sem pristaš prijaznih metod, ne delam si pa nobenih utvar, da bo hči vedno in povsod pokasirala samo materinske pedagoge.
Jo malo pripravljam na to (v besedah).
Žal se je pri tisti Rusinji pokazala dvoreznost meča, kar se tiče metode "kriči in suvaj pod rebra".
Na nastopu se je zlomila, četudi je na vaji igrala tako, da ne moreš verjeti, kaj lahko spravi iz sebe tako majhen otrok in od kod taka zrelost v igranju.
Pritisk je bil prevelik.
Za njimi so bili Japonci. Umirjenost in zbranost, da samo gledaš. Že malo nezemeljsko.
Čeprav so oni znani po pritiskih.
(Sem se vprašala, če jih niso že v zaodrju nabutali.)