Jaz pa mislim, da si moramo tudi malo naliti čistega vina in se vprašati tudi kaj smo mi storili, da je nek odnos takšen kakršen je. Večina ljudi misli, da so oni nezmotljivi, da samo oni vedo kaj je prav in kaj ne. In če imamo naprimer nek odnos in nam druga stran razlaga, da smo za njih toksični. Ali ne bi bilo mogoče prav, da naredimo en vpogled vase in premislimo kaj smo naredili narobe, da se oseba počuti kot se? Vedno energija teče dvosmerno in izkušnje so me pripeljale do tega, da ni vedno samo ena stran tista, ki ima prav. Lahko, da so naši nameni najboljši in vidimo širšo sliko in želimo nekomu dobro, ampak če se on zaradi naših opazk, naših mnenj počuti slabo in ga to spravlja v stisko, potem je na nas, da mu verjamemo ko reče, prosim nehaj, ker mi to ni OK. Mogoče se vam to zdi brezveze in drama ampak ta oseba ne more pomagati, da se ob nečem slabo počuti. Na nas je da, s tem prenehamo in najdemo nek drug način. Temu se reče spoštovanje meje druge osebe.
Če smo pa na drugi strani, kjer so naše meje konstantno kršene in nam govorijo, da smo dramatični, bomo seveda drugo stran označili kot toksično in z njo imeli čim manj stika. Ker nas spravlja v stisko. Pa čeprav je tista oseba mama in nam želi samo dobro. Po drugi strani je pa moja odgovornost kot žrtve na tem, da ugotovim tudi zakaj se me te stvari dotaknejo in kaj lahko jaz naredim, da se bom počutil boljše in me to ne bo več spravljalo ob živce. Je pa vsekakor pravilno, da se v času stiske in dokler nismo sposobni postaviti meje, od osebe, ki naših meja ne spoštuje umaknemo.
Tudi mislim, da je prav, da smo kot družba prišli tako daleč, da se zavedamo, da so določena vedenja nesprejemljiva. In kaj potem če si moja mama, oče...moram sebe zatret in umirat na obroke, ker te moram spoštovati? Prav, je da se upiramo odnosom, ki nas ubijajo. Zdaj smo šli iz tiste skrajnosti, ko smo bili pretirano tiho (naša generacija) in potem trpeli vse možne travme v drugo skrajnost, kjer smo takoj v napadu in drugega označimo za škodljivega, ampak ne pomislimo tudi kaj smo sami prispevali k temu... Verjamem pa, da bo naslednja generacija oba ta principa uravnovesila, ker se vedno vse uravnovesi.
