Kdo so prostozidarji? 2. del

Nekoč, ali sredi sedemdestih let me je učitelj zemljepisa, ali kot smo mu takrat rekli tovariš Kljun, učil o državah po svetu, rekah, oceanih, morjih, hribih, gorah in podobno. Pravzavprav sem Kljunčka, kot smo mu rekli, spoštoval in ga še spoštujem. Vendar neko uro zemljepisa, ko nam je razlagal, kako je njegov oče na Ruski fronti, pekel jajca na tanku, se mu je verjetno zareklo, ali pa ga je oče vzgojil v iskrenega sina in nam učencem je pač povedal, da noben zemljevid na svetu ni točen. Ne vem kako in zakaj, toda Kljunčkovo geslo, da noben zemljevid ni točen, sem si zapomnil in ga nosim v sebi, kot rečeno že zelo dolgo. Tako je tudi prišlo, da sem bolje pogledal svetovne zemljevide in ob misli na Kljunčka iskal tiste netočnosti pri izdelavi le teh. Sprva nisem našel nič primernega, zato sem ga hitro zaprl, toda kasneje ko sem “s prstom po zemljevidu” prepotoval celo Evropo, sem si vzel čas in pogledal podrobneje. Tudi nisem prvi, ki je svetovno znana mesta odkril tik na svetovnih širinah in dolžinah ali v samem stičišču le teh. Toda kakorkoli zemljevid obrnete, mnogo ali preveč je teh mest, zato verjamem, da so le redka plod naključja, ali kot so nas učili, ker ležijo ob morju ali rekah, kjer so nekoč tekle glavne transportne žile. In koncu koncev. Vpliv vzporednikov in poldnevnikov so bojda poznali že Kelti in so z njimi tudi manipulirali. Od njih jih je prevzela cerkev, dokler se do te vede niso dokopali prostozidarji, ki kot kaže spretno manipulirajo v nadaljevanju tudi državi v korist. Osebno verjamem da so med nami tudi posamezniki, ki se okoriščajo na ta račun. A naj rajši zapišem o hišnem pragu, torej o Sloveniji, saj smo s stoletji državo pozidali z mesti in objekti po dolgem in počez. Ljubljana si zasluži poglavje zase zato naj zapišem nekaj o Kranju, saj tam živi Kljunček.

Mesto ki služi kot provinca Gorenjske lezi na širini 46°15, ta črta ga neposredno prečka in glede na zemljepisni položaj te pokrajine bi težko našel drugo lokacijo za Kranj. Stičišče te širine in dolžine 14°30 je vas Cerklje, zato bi bil ta kraj na Gorenjskem kot edini možni za nadomestek Kranja.

Ravno tako v koridorju poleg stičišča širine 46°15 in dolžine 15°15 leži Celje, ki v slovenskem merilu ni ravno vas, je ugledno mesto z bogato zgodovino. Po drugi strani zopet, se je kdo med vami vprašal zakaj so ravno Celjani nekulturni vozniki. Ne bom trdil, dokazov za to nimam, toda ni izključeno, da ravno točke okrog zemlejpisnih dolžin in širin oddajajo kozmično sevanje takšne ali drugačne vrste, te pa kot vsako drugo sevanje pustije tudi stranske učinke na človeku. V Celjskem primeru naj bi bila ta agresivnost vidna tako za volanom kot v Golovcu. Seveda se postavlja nasprotno vprašanje : Zakaj se potem Celje širi že stoletja? Zaradi zemljepisne lege ali “agresivnosti”?

Prepiri in zdrahe med Slovenijo in Hrvaško so nastali tudi zaradi Trdinovega vrha ali kot mu pravijo oni doli, Svete Gere. Toda je naključje tudi to, da Trdinov vrh leži ob zemljepisni širini 45°45 in le nekaj kilometrov od stičišča te širine in dolžine 15°15? Čeravno Savudrija za Slovence ni velemesto, je v mojih očeh pomembna skoraj toliko, ali le nekoliko manj. Leži namreč v strogem stičišču dolžine 13°30 in širine 45°30. Kje so (bili) Arheologi? Savudrija stoji na mestu kjer bi moralo stati velemesto ali celo glavno mesto države.

In če so vsa mesta vasi, vasice, ter hribi še vedno preveliki in so zato toliko bolj vidni na zemljevidu, zakaj potem na dolžinah in širina stojijo objekti ali stavbe?

Tri cerve ali samostani ležijo severno od Kamnika na širini 45°15. Na isti širini ležijo še grad pri Spodnjem Dupleku, že omenjena Celje in Kranj, ki imata oba svoj Grad.

Predvsem zanimiva je tudi širina 46° kar je za prostozidarje še bolj pritrdilno, saj številka temelji na celoti, po nekaterih virih, pa ti priznavajo zgolj celoto in polovinko.

Idrija kot mesto s svojim gradom ležita na tej širini, cerkev v Črni vasi, kjer je tudi stičišče z dolžino 14°30. Grad in cerkev v Brestanici, ter trdnjava v Pišecih. Koridor nižje na širini 45°45, lahko ob italijanski meji najdemo muzej v Tomaju, le nekoliko zahodneje grad pri Orehku, cerkev v Novih Štiftih, muzej v Ribnici in Dolenjskih toplicah.

Če se ozrem po dolžinah, ki oblegajo Slovenijo mi v Trenti in Tolminu na 13°45 padeta v oči dva muzeja, ter dva gradova v Dornberku, trdnjava v Komnu. Nekoliko vzhodneje grad in muzej Begunje, muzej na Vrhniki, grad Martin Hrib.

Dravograd, Ravne na koroškem, Zagorje ob savi, Trebnje, vsa ta mesta ležijo na isti dolžini 15°, kar je ponovno cela številka, toda v vseh treh mestih najdemo muzeje. Odvečna krama? Ne, varna shramba! Na 15°15 ležita Celje in Laško zato bi bilo naštevanje znamenitosti in kulturne dediščine na tem mestu odveč.

Razen v Brestanici in Slovenski Bistrici na 15°30 pomembnejših objektov ni. Kajpak ta v pretežni meri oblega Štajersko in na Kljunčkovem zemljevidu se vidi kot bi našel “črno luknjo”. To kajpak ne pomeni, da Štajerska nima gradov, muzejev, cerkva in drugih kulturno zgodovinskih objektov. Nasprotno, ima jih, vendar so ti objekti grajeni na drugih, mestih po drugih prepričanjih ali celo po drugi formuli. Pa brez zamere avtorju, saj ne gre za spodžiganje Štajercev, podajam zgolj možnost.

Na vseh ostalih dolžinah v Sloveniji je še vedno prisotna kot se mi je zapisalo “črna luknja”, Izjemi sta grad Borl in Gornja Radgona s svojimi znamenitostmi. Pravzaprav je Kljunčkov zemljevid točen vsaj do te mere in kaže na to da je ravno severo vzhodni del Slovenije najožji, ali drugače, tam v bližini je največ državnih meja zato ni težko ugotoviti, da je možnost pozidave na onem delu Štajerske in Prekmurja manjša kot denimo na neki dolžini ali širini, ki oblega Slovenijo po dolgem in počez.