>

Domov na NENAVADNO.COM Stran o tem kar ne učijo v šoli. Del moje usode, ki tudi ni skrivnost. Povezave, ki vezejo nas in vas. O tem kar vas en ucijo v soli




  Prostozidarski zemljevid? 1.del
Bela Ljubljana. Pesek v oči.  3.del
Slovensko hrvaški sindrom. Krško, Varaždin, Veliki boč. 4. del
Je Kranj transformator slovenskega šolstva, oziroma kdo gradi na podlagi trapezov! 5. del
Ljubljanski trikotniki in diagonale. 6. del
Maribor, mesto trgov, ki ga poganjata Kalvarija in Piramida. 7. del
Celje v luči 40° naklona. 8. del
Koper. Mesto, ki v južnem delu nima izkoriščenega potenciala. 9. del

Kdo so prostozidarji? 2. del

Nekaj grobega v zvezi z njimi sem napisal že v prvem delu prispevkov, ki govorijo o tej temi. Pravzaprav je to vprašanje staro toliko kolikor časa se za prostozidarstvo ve. Navadno so to sostrankarji, tudi poslovni partnerji, ki jim okultne vede niso tujka. Če denimo vpliva nekega simbola, ali že popolnoma sprejete, a še ne dokazane vede ne sprejmejo so tam zgolj zaradi vpliva in visokega ali višjega položaja in tudi ob vstopu niso imeli težav. Lep primer za tako osebo je svetovno znan operni pevec, ki je slovo dosegel v tujini, a domača opera ni imela dovolj sredstev, da bi mu plačala nastop. Ponudili so mu članstvo, nadeli prstan in znan operni pevec je skoraj brezplačno lajal med domače občinstvo. Ta operni pevec se v tem trenutku vozi v Mercedesu, naj izdam, v Italiji, ki tehta nič manjk kot 400 000 DEM, toda kaj pričakuje od domače lože je vprašanje zase.

Najlepši primer meni znanega prostozidarja, je oseba, s katero se srečujem dokaj pogosto. Gre za človeka, ki dela v državnem podjetju kot vodja oddelka . Koliko se boji delavcev in koliko ne, ne spada semle vmes. Gre za človeka, ki je eden največjih samostojnih delničarjev v državi kjer živi. Naj bo dovolj če napišem da je imetnik 0,25% nekega medcelinsko transportnega podjetja, ki ima v večinski lasti tako letalsko družbo, zavarovalnice, kot banke in podobno. Že 30 let je član duhovno spiritističnega društva, toda glede na videnje medija je to njegova zadnja inkarnacija na zemlji. Bojda je bil prejšnje zdravnik na Kitajskem. Ta ista duša je zadnjih dvajset let tudi član prostozidarske lože, vendar prstana, “kot tudi denarnice” ne pokaže, čeravno svoje aktivnosti v loži ne zanika. Pravzaprav zanikati tudi ne more, saj v državi kjer živi letno izide brošura o članih prostozidarske lože. Sedež te ni skrivnost, kot je tudi telefonska številka objavljena v telefonskem imeniku.

Kaj je namen prostozidarstva? Odgovor moža ki sem ga omenil je, da oni delajo samo dobro. Na vprašanje, da tudi Rdeči križ in podobne ustanove delajo le dobro, pa vseeno povedo o svoji dejavnosti mi odgovori, da se nočejo bahati. Odgovor ni bil zadosten, a sem se moral z njim zadovoljiti, ker drugega mi ni ponudil. Je pač prostozidar. Podjetnik in nekdanji italijanski konzul je na podobno vprašanje dvignil le roke, toda če nič drugega mi je vsaj z mimiko povedal drobec tega. Opazil sem da je pogledal v strop prostora kjer sva se sestala in dvignil roke enako kot to počne duhovnik pri maši. Nekdanji namestnik župana: “Jaz dobim le metlo in čistim.” 55 letni vnuk duhovniškega klana prostozidarjev, ki se rad predstavi z dedkovim prstanom. “Vse ima svoje merilo. Ta miza ni po naključju merjena v željeni meri.” 48 letna vnukinja nekdanjega blagajnika protozidarske lože: "Dedek mi je še za časa življenja rekel, da če bi bil ponovno mlad, nikoli nebi vstopil v ložo." Kajpak mesto blagajnika ni nedolžno, a ker govorimo o "dobrodelni oganizaciji" je zadeva še toliko bolj pekoča, saj ravno blagajnik je tisti, ki ve največ oziroma veliko o finančnih transferih tega pekočega strdka.

Pravzaprav bi bilo zmotno misliti, da obstoja zgolj ena loža, ki pokriva cel svet. Več jih je in upam si trditi, da se v severni Evropi najbolj občuti moč škotske, angleške norveške in kanadske. Pravzavprav se ob norveški lahko ustavim in se postavim pred vprašanje zakaj ta država že drugič v zgodovini ni hotela članstva v Evropski skupnosti. Težko je verjeti, da je to zgolj plod politike. Ali drugače, lažje verjamem, da je to plod politike norveške lože, v njej pa imajo svoje mestu tudi naftni in ribji baroni te severne dežele. Katera loža ta trenutek pokriva Slovenijo žal ne morem odgovoriti, a ne bi bil začuden, če bi to bila italijanska kot prva v spopadu z nemško, ki igra svojo politiko. Glede na afere in aferice od osamosvojitve naprej, italijanske skoraj ne bi izključil. Toda lož takšnih in drugačnih je dovolj povsod po svetu, kot tudi v Sloveniji, kar se je v drugačni besedni obliki zapisalo celo Janši samemu.

Zemljepis!

Nekoč, ali sredi sedemdestih let me je učitelj zemljepisa, ali kot smo mu takrat rekli tovariš Kljun, učil o državah po svetu, rekah, oceanih, morjih, hribih, gorah in podobno. Pravzavprav sem Kljunčka, kot smo mu rekli, spoštoval in ga še spoštujem. Vendar neko uro zemljepisa, ko nam je razlagal, kako je njegov oče na Ruski fronti, pekel jajca na tanku, se mu je verjetno zareklo, ali pa ga je oče vzgojil v iskrenega sina in nam učencem je pač povedal, da noben zemljevid na svetu ni točen. Ne vem kako in zakaj, toda Kljunčkovo geslo, da noben zemljevid ni točen, sem si zapomnil in ga nosim v sebi, kot rečeno že zelo dolgo. Tako je tudi prišlo, da sem bolje pogledal svetovne zemljevide in ob misli na Kljunčka iskal tiste netočnosti pri izdelavi le teh. Sprva nisem našel nič primernega, zato sem ga hitro zaprl, toda kasneje ko sem “s prstom po zemljevidu” prepotoval celo Evropo, sem si vzel čas in pogledal podrobneje. Tudi nisem prvi, ki je svetovno znana mesta odkril tik na svetovnih širinah in dolžinah ali v samem stičišču le teh. Toda kakorkoli zemljevid obrnete, mnogo ali preveč je teh mest, zato verjamem, da so le redka plod naključja, ali kot so nas učili, ker ležijo ob morju ali rekah, kjer so nekoč tekle glavne transportne žile. In koncu koncev. Vpliv vzporednikov in poldnevnikov so bojda poznali že Kelti in so z njimi tudi manipulirali. Od njih jih je prevzela cerkev, dokler se do te vede niso dokopali prostozidarji, ki kot kaže spretno manipulirajo v nadaljevanju tudi državi v korist. Osebno verjamem da so med nami tudi posamezniki, ki se okoriščajo na ta račun. A naj rajši zapišem o hišnem pragu, torej o Sloveniji, saj smo s stoletji državo pozidali z mesti in objekti po dolgem in počez. Ljubljana si zasluži poglavje zase zato naj zapišem nekaj o Kranju, saj tam živi Kljunček.

Mesto ki služi kot provinca Gorenjske lezi na širini 46°15, ta črta ga neposredno prečka in glede na zemljepisni položaj te pokrajine bi težko našel drugo lokacijo za Kranj. Stičišče te širine in dolžine 14°30 je vas Cerklje, zato bi bil ta kraj na Gorenjskem kot edini možni za nadomestek Kranja.

Ravno tako v koridorju poleg stičišča širine 46°15 in dolžine 15°15 leži Celje, ki v slovenskem merilu ni ravno vas, je ugledno mesto z bogato zgodovino. Po drugi strani zopet, se je kdo med vami vprašal zakaj so ravno Celjani nekulturni vozniki. Ne bom trdil, dokazov za to nimam, toda ni izključeno, da ravno točke okrog zemlejpisnih dolžin in širin oddajajo kozmično sevanje takšne ali drugačne vrste, te pa kot vsako drugo sevanje pustije tudi stranske učinke na človeku. V Celjskem primeru naj bi bila ta agresivnost vidna tako za volanom kot v Golovcu. Seveda se postavlja nasprotno vprašanje : Zakaj se potem Celje širi že stoletja? Zaradi zemljepisne lege ali “agresivnosti”?


Prepiri in zdrahe med Slovenijo in Hrvaško so nastali tudi zaradi Trdinovega vrha ali kot mu pravijo oni doli, Svete Gere. Toda je naključje tudi to, da Trdinov vrh leži ob zemljepisni širini 45°45 in le nekaj kilometrov od stičišča te širine in dolžine 15°15? Čeravno Savudrija za Slovence ni velemesto, je v mojih očeh pomembna skoraj toliko, ali le nekoliko manj. Leži namreč v strogem stičišču dolžine 13°30 in širine 45°30. Kje so (bili) Arheologi? Savudrija stoji na mestu kjer bi moralo stati velemesto ali celo glavno mesto države.

In če so vsa mesta vasi, vasice, ter hribi še vedno preveliki in so zato toliko bolj vidni na zemljevidu, zakaj potem na dolžinah in širina stojijo objekti ali stavbe?

Tri cerve ali samostani ležijo severno od Kamnika na širini 45°15. Na isti širini ležijo še grad pri Spodnjem Dupleku, že omenjena Celje in Kranj, ki imata oba svoj Grad.

Predvsem zanimiva je tudi širina 46° kar je za prostozidarje še bolj pritrdilno, saj številka temelji na celoti, po nekaterih virih, pa ti priznavajo zgolj celoto in polovinko.

Idrija kot mesto s svojim gradom ležita na tej širini, cerkev v Črni vasi, kjer je tudi stičišče z dolžino 14°30. Grad in cerkev v Brestanici, ter trdnjava v Pišecih. Koridor nižje na širini 45°45, lahko ob italijanski meji najdemo muzej v Tomaju, le nekoliko zahodneje grad pri Orehku, cerkev v Novih Štiftih, muzej v Ribnici in Dolenjskih toplicah.

Če se ozrem po dolžinah, ki oblegajo Slovenijo mi v Trenti in Tolminu na 13°45 padeta v oči dva muzeja, ter dva gradova v Dornberku, trdnjava v Komnu. Nekoliko vzhodneje grad in muzej Begunje, muzej na Vrhniki, grad Martin Hrib.

Dravograd, Ravne na koroškem, Zagorje ob savi, Trebnje, vsa ta mesta ležijo na isti dolžini 15°, kar je ponovno cela številka, toda v vseh treh mestih najdemo muzeje. Odvečna krama? Ne, varna shramba! Na 15°15 ležita Celje in Laško zato bi bilo naštevanje znamenitosti in kulturne dediščine na tem mestu odveč.

Razen v Brestanici in Slovenski Bistrici na 15°30 pomembnejših objektov ni. Kajpak ta v pretežni meri oblega Štajersko in na Kljunčkovem zemljevidu se vidi kot bi našel “črno luknjo”. To kajpak ne pomeni, da Štajerska nima gradov, muzejev, cerkva in drugih kulturno zgodovinskih objektov. Nasprotno, ima jih, vendar so ti objekti grajeni na drugih, mestih po drugih prepričanjih ali celo po drugi formuli. Pa brez zamere avtorju, saj ne gre za spodžiganje Štajercev, podajam zgolj možnost.

Na vseh ostalih dolžinah v Sloveniji je še vedno prisotna kot se mi je zapisalo “črna luknja”, Izjemi sta grad Borl in Gornja Radgona s svojimi znamenitostmi. Pravzaprav je Kljunčkov zemljevid točen vsaj do te mere in kaže na to da je ravno severo vzhodni del Slovenije najožji, ali drugače, tam v bližini je največ državnih meja zato ni težko ugotoviti, da je možnost pozidave na onem delu Štajerske in Prekmurja manjša kot denimo na neki dolžini ali širini, ki oblega Slovenijo po dolgem in počez.

Nekateri opisani objekti so danes le še razvaline, nekaj sem jih tudi izpustil vendar kljub temu jih je v nekem času nekdo postavil. Toda vse preveč je pomembnih točk na teh naših 25000 kvadratnih kilometrih, zato jih ne gre tlačiti v isti lonec, lonec naključja. Ob koncu prispevka spoštovani obiskovalec/ka postavljam le še eno vprašanje. S čigavim blagoslovom je na določenem mestu zidano toliko objektov, ki tam ne stojijo “po naključju“? Sploh ne dvomim, vendar je cerkev v določenem času opravila svojo nalogo. Proste roke so imeli stoletja in tisočletja, do prihoda prostozidarjev. Čudežni aparat skrivnosti je odprl pot še kopici drugim, ki tisti čas na cerkev niso bili tako hudo vezani, četudi so bili tudi sami duhovniki. Prostozidarstvo se je širilo, obleglo mnoge države nakar je prišla na vrsto tudi Slovenija in seveda Ljubljana. Da glavno mesto nima posebne merilne lege, je po moji definiciji, v korist izključno tujcem in seveda Slovencem v škodo. Ravno to zadnje se kaže ravno pri jugoslovanskem sindromu. Beograd kot Yu "capital" ima pravzaprav eno najlepših lokacijo od vseh večjih mest nekdanje SFRJ. Vendar se ob načrtu mesta Ljubljana velja ustaviti. Ne tu in sedaj, rajši v tretjem delu z naslovom Bela Ljubljana in če imate potrpljenje še v šestem delu kjer cerkvena diagonala prečka Cankarjev dom in poslopje Vlade republike Slovenije.


Takk fyrir Athygli: Andres

Prihodnjič ali nekoč pač: Od Pule do Savudrije je dvanajst centimetrov.



 






Naša partnerja.






Pravice do ponatisa so pridržane avtorju. Andres Zoran Ivanovic Hjalmholt 8 105 Reykjavik Iceland >