Zemljevid, ki sem ga uporabil za izraèun ljubljanksega kljuèa je narisan v merilu 1:20 000. Meni je prav, vendar kot je to v navadi zemljepisne dolžine in širine niso oznaèene s stopinjami temveè v èrkovnih in številènih enotah. Da so ga geodeti delali po neki širinski in dolžinski formuli je opazno, saj se v milimetrih vidijo posamezna odstopanja, kar je združljivo z zemljepisno lego Ljubljane. In ker so v Kartografskem oddelku, Zavoda za geodetiko republike Slovenije tako toèno izraèunali lego posameznih stavb takšnega in drugaènega pomena, mi ne preostane niè drugega kot nadaljevati z naštevanjem. A naj prej opomnim, nekoè me je uèil Kljunèek. Stièišè dveh dolžin in širin na tem naèrtu glavnega mesta je dovolj. Vendar se mi zastavlja vprašanje, ki bi ga z veè dokazi odprl kot javnega. Zakaj v mestu Ljubljana veèina teh stièišè obtièi ravno tam kjer leži cesta, ulica, železniška proga, park, ali nepridobitniška parcela. In koncu koncev, komu služi stanovanjsko namembna površina Vila Podrožnik, ki leži toèno na stièišèu? Je to bolj zdrava cona od ostalih ali zloraba znanja? No ja, preprièan sem tudi da Vila Podrožnik ne služi kot socialno stanovanje materi samohanilki, ki dela v neki tovarni za tekoèim trakom. Toda sadizem se opazi prej kot marsikaj drugega, zato je ženska prisiljena izpolnjevati tudi normo, ki do neke mere prihaja iz te okolice. In èe se o normi, sadizmu in Vili Podrožnik motim, je potem tudi zadetek v prazno SCT (Slovenija ceste tehnika), ki ima veliko skupnega z geodeti, kot z oblastjo. Vendar to podjetje, kot omenjena vila leži na stièišèu. Lokacija za gradnjo uprave tega podjetja je bila torej izbrana vnaprej. Zakaj, kako in po katerem kljuèu, kot sem ze napisal, je še vedno uganka.
Obrnil sem naèrt mesta Ljubljana kjer je prikazan zgolj center. Del mesta, ki je ne samo Ljubljanèanom, temvec premnogim drugim Slovencem zelo dobro poznan. Tam se odvijajo prireditve za mlade, to je del mesta, ki je tudi turistom najprej predstavljen. Šole in fakultete so tam, kot se v tem delu mesta žigosa predvsem usoda Slovencev.
Kot omenjeni zemljevid in naèrt, so tudi na tem
naèrtu narisane zemljepisne dolžine in žirine, a so le te oznaèene
kot predhodni, številèno in èrkovno. Na teh èrtah prepogosto
ležijo cerkve in druge državne ustanove, vendar bi jih to pot izpustil saj je
center mesta na tem naèrtu že toliko poveèan, da so posamezni objekti
zelo opazni. Ker kljuè ni vedno le zemljepisna dolžina in širina sem v
šestilo vzel pet centimetrov in zarisal nekaj krogov. Pravzaprav bi lahko zarisal
katero koli drugo mero, vendar rezultat ne bi bil tako uèinkovit.
Krožnica petih centimetrov okrog Ljubljanskega gradu seka med drugim Prešernov trg, Tiskarno Ljudska pravica, Mestno otroško bolnico, SAZU, srednjo šolo, univerzo in Kongresni trg. Èe je verjeti Kljunèku in naèrt mesta Ljubljane ni toèen, potem bi v to krožnico moral zaiti ravno Zmajski most, ki v ljubljanskem in slovenskem merilu ni ravno brv.
Naslednjih pet centimetrov sem vzel na mestu kjer stoji glavna avtobusna postaja.
Premer kaže, da šestilo ne laže, saj Kljunèek uèi zemljepis.
Glej ga zlomka, ponovno se je vmes vrinilo eno od poslopij SCT na slovenski cesti,
nekoliko severneje DELOva hisa, V to merilo je zajet že drugi medij, to pot RTV
Slovenija. 
Le toliko v vednost,
da bo bralcem lažje razumeti, zakaj že toliko let pobirajo èlanarno za
monopol in Trefalta. Slovensko mladinsko gledališèe, ki med drugim stoji na
stièišèu širine in dolžine je ravno tako zajeto v ta krog, le
nekoliko SZ od RTV pa èrta preèka tudi sodišèe. Ob takem
naštevanju me bralec lahko tudi kritizira, toda osnovna šola stoji tik poleg
RTV, a ni zajeta v krog petih centimetrov. Govorimo namreè o otrocih in ne
klanu.
In ker sem nek veèer pridno nadaljeval s petimi centimetri v šestilu, me to in ono sploh ni veè presenetilo, zato ne bom zaèuden, èe nekje in nekoè najdem tudi javno hišo za prebarvane. In ker sem že pri javni hiši naj izdam da so me v Riminiju napadale in preprièevale telesa radodarna dekleta in od takrat dalje redno berem kako dobra mamica je Ciccolina. Prišel je tudi èas in Italijani so odprli veleposlaništvo v Sloveniji, ki je po izraèunih mojih petih centimetrov ravno toliko oddaljeno, ne boste verjeli, do vladne hiše Republike Slovenije.
Omenil sem že, da slovensko prostozidarstvo v mojih oèeh vodijo Italijani ali bržkone Nemci. Toda glej ga zlomka! Slednjim, Nemci torej, imajo svoje veleposlaništvo od Parlamenta oddaljenih pet centimetrov, ravno toliko kot Italijani od Vlade Republike Slovenije. Postavlja se vprašanje zakaj ravno Italijani in Nemci, saj oboji tako ali drugaèe vplivajo na slovensko usodo, taèas pa je v Sloveniji odprtih 15 veleposlaništev, med drugim tudi držav velesil.
Vendar pa se vse ne vrti okrog mere petih centimetrov. Arhiv Slovenije zagotovo ni nepomembni urad. Toda! Èe boste tudi sami vzeli v šestilo 12 centimetrov in ga zavrteli od tega bogatega arhiva, vam bo krožnica preèkala med drugim tako Vlado Republike Slovenije, kot tudi Parlament.
Vendar se s tem krožnica dvanajstih centimetrov še ne konèa. Èe vzamemo, da je središèe krožnice RTV Slovenija, dobimo presek na ustanovah in podjetjih kot so: Pivovarna Union, Slovenijales, Poliklinika, Kliniène bolnišnice, Srednja šola na Vegovi ulici.
Ko sem takole "raztegoval dvanajst centimetrov" se mi je gradiva nabralo, veè kot dovolj. Vsega vam, razumljivo, ne napišem. Zanimivo pri tem je, da skoraj nikoli na presek krožnice nisem zajel osnovne šole in vrtcev. Ob tem èutim, kot sem že zapisal politièni sadizem zato si želim, le da bi bilo med njimi èim manj mazohistov.
Ne vem spoštovani bralci, mnogi med vami boste rekli, da gre še za enega idiota. Sklicevali se boste na že tolikokrat napisana nakljuèja, vendar naj vas ob koncu opomnim, da se to konèa ko spregovori zavest, èetudi bom v vaših oèeh idiot. Tudi po nakljuèju? In koncu koncev, je tudi to nakljuèje, da ste sestavek prebrali? Pa menda ja ne po nakljuèju?
 |
 Naša partnerja.
Zadnji popravek: 12.4.2004
 |
