Koper. Mesto ki v ju�nem delul nima izkori��enega potenciala.

� Prostozidarski zemljevid? 1.del

Pozidava Slovenije: Manipuliranje s prebivalci? 2. del

Bela Ljubljana. Pesek v o�i.� 3. del

Slovensko Hrva�ki sindrom. Kr�ko, Vara�din, Veliki bo�. 4. del

Je Kranj transformator slovenskega �olstva, oziroma kdo gradi na podlagi trapezov! 5. del

Ljubljanski trikotniki in diagonale. 6. del

Maribor, mesto trgov, ki ga poganjata Kalvarija in Piramida. 7. del

Celje v lu�i 40 stopinjskega naklona. 8. del

Koper. Mesto ki v ju�nem delul nima izkori��enega potenciala.

Deveti del zapisov o nenaklju�nih pozidavah sem namenil mestu Koper. Mnogi verjamemo da naklju�ij ni, zato spo�tovani bralec, pred vami je zapis o tem kje so lovke, ki dajejo Kopru svoj privdih.

Koper. Mesto, katerega za�etki so bili pod italijanskim vplivom �e dan dana�nje dni ka�e na to, da predvsem cerkev igra mo�no vlogo v dru�bi, vendar se to ne �uti v tak�ni obliki pri gospodarstvu. V tem mestu se izto�ne to�ke lijejo predvsem iz cerkva v centru mesta, le te pa so povezane tudi z drugimi tovrstnimi objekti zunaj centra. To pomeni, da nimajo prevelikega dosega in vpliva na gospodarstvo, imajo pa za razliko od Ljubljane precej�en pomen na �olstvo, zdravstvo in pravosodje.

Od cerkve na Kidri�evi do cerkve na Delavallejevi ulici je, ne boste verjeli, to�no 600 metrov. Seveda bi to skeptiki lahko jemali kot naklju�je, a naj bi bi bilo od slednje, cerkve, tiste z imenom Sv. Ana, ki le�i ob Desstradijevem trgu ravno tako 600 metrov. Urbanisti so se kot �e v Ljubljani in pa tudi Mariboru u�teli �e enkrat. Sv. Ana stoji slabih 13 metrov preve� severno in tako slabi vpliv in harmonijo v tem delu mesta. Da ta trditev dr�i pri�ata tudi dva spomenika, tisti na Vergeljevem in Carpacciovem trgu. Tudi med njima je enako kot med cerkvami, 600 metrov zra�ne �rte. Torej. Cerkev ima �e vedno mo�no roko nad urbanizmom, saj ravno spomenika nista iz daljne zgodovine in s tem v zvezi Italijani kot nekdanji upravljaljci Primorske, nimajo ve� veliko veze.

Spoznajmo se.

Kartomantik

Astro star

�epet Sanj

9 zvezdni KI

Vendar se nenaklju�no zidanje s tem �e ne konca. V povezavi s cerkvami in kulturnimi znamenitosmi se je �e enkrat zna�la mera, to pot ne 600, temve� 350 metrov. Ta povezuje �upnijski urad s cerkvijo na Titovem trgu, spomenikom na Vergeljevem trgu in cerkvo na Maru�i�evi ulici. No in ker smo �e na Maru�i�evi, naj omenim, da ta cerkeveni objekt stoji natanko 2150 metrov od kapele pokopali��a (zahodno od Vina Koper). Rekli boste: "Pa naj, neka mera mora biti". A vendarle ne gre pozabiti da tudi druga cerkev, tista na Kumarjevi ulici le�i od kapele na pokopali�cu 2150 metrov. �udno? Naklju�je? Tega pa� ni.

Obe cerkvi skupaj s cerkvijo Sv. Jakoba ob Gimnaziji in srednji �oli tvorijo trikotnik katerega razdalja je 562,5 metrov. V koprskem primeru i��emo mero 600 metrov zra�ne �rte, kar pomeni da omenjene tri cerkve ne tvorijo pravilne celote za �ir�e okro�je. Temu sledi, da je vpliv slab�i, a vseeno dober za banko ob Ljubljanski cesti. Vpliv se br�kne �uti tudi v srednji �oli v Kreljevi ulici, osnovni �oli ob Muzejskem trgu. Vse lepo in prav. V ta krog strogega centra Kopra so zajete �ole kar je hvale vredno, nikakor pa tega ni pogosto opaziti v Ljubljani in Mariboru. Je pa gradnja podobna v Kranju, kjer je na neki to�ki pridobljeni iz podobnega klju�a, tako sodi��e, kot vrtec in �ola. Sodi��e spada v obseg 562,5 metrov tudi v Kopru. Isti obseg do mere zasedata �e Zdravstveni dom in bolni�nica Pristan. Vsekakor ve� kot toliko objektov, ki niso karkoli v nobeni svetovni dru�bi, v nobenem svetovnem mestu, verjamem tudi v Kopru ne.

Sveta Marta. (Cenzorirano)

Glede na sorazmerja ostalih cerkva v okoli�u, je Sv. Marta ostala za ra�unanje nedotaknjena. Zdi si kot bi tam stala kar tako. Avtor se zaveda da ni� ni kar tako in tud Sv. Marta, kot njeno lociranje ima svoj pomen. Razdalje od te cerkve, do zgoraj omenjenega spomenika na Velgerjevem trgu je ponovno 600 metrov kar daje pravo koprsko formulo. Ravno toliko je do zdravstvenega doma. Skratka povezava in nizanje podatkov, ki nam jih zemljevid nudi nam daje klju�. Klju� po katerem so delali tudi komunisti in delajo sedanji oblastniki. Torej. V neko� kapitalist�ni ureditvi, do prej�njega re�ima in vse do danes, ostaja urbanisti�na logika nespremenjena, kar daje slutiti, da je edini oblastnik tovrstne gradnje cerkev in seveda tajno zdru�enje prostozidarjev. Kajpak bi se za okroglo mizo zagovarjali, da to ni njihovo delo, a vendarle direktive ne prihajajo od avtorja teh prispevkov. Le te so zrastle drugje. Br�kone pri prvi ali drugi omenjeni in�tituciji. �e to ne dr�i nas vodijo iz vesolja, kar sem zapisal �e v nekem drugem delu teh zaporednih prispevkov o nenaklju�nih pozidavah. A naj nadaljujem.

Industrija

�etudi je Koper v centru mesta pozidan ustanovam in �olam v prid, je nasprotni pol, torej ju�ni del, tisto obmo�je, ki ne ka�e znakov enake harmonije. Br�kone ta neharmoni�nost velja za O� D Brodina. Predel ulice 15. maja bi bil lahko po enakem vzorcu za��itni�ki do okoli�ke industrije. Kljub vsemu so v tem delu mesta potrebni globalnej�i posegi, saj del omenjene ulice po neki formuli tvori celoto, na podlagi katere avtor verjame, se lahko uspe�no dvigne industrijo v tistem delu mesta. Opomniti velja, da bi bil v primeru posegov vpliv manj kvaliteten, kot je to �utiti v centru.�

�

To�ka X.

V Semedeli med Gradnikovo in ulico Prekomorske brigade je to�ka, ki je oddaljena od cerkve na Titovem trgu to�no 4X??? metrov. Ta to�ka da pozitivno vrednost za recimo gradnjo �olskega objekta, vrtca, kar recimo v primeru lociranja O� D. Brodina ni opaziti. Klju� le tega je stopinjski naklon Piranske ceste.
Polovi�na vrednost razdalje Sv. Marija-Sv Ana nam da to�ko, ki je od cerkve na Titovem trgu oddaljena 600 metrov, obenem pa nam ta formula potrjuje, da je izra�un X to�ke v Kopru pravilen. Naj izdam, da je ta X to�ka v naselju, je nepozidana in ta trenutek br�kone slu�i kot zelenica, morebiti celo otro�ko igri�ce med bloki.
Glede na omenjeno X to�ko je avtor prepri�an, da so vsaj �tirje bloki v tem naselju pod posebnim vplivom in s tem v zvezi so tudi stanovanja vredna ve� kot je njihova tr�na cena. Skratka v Kopru se je ponovil kranjski vzorec gradenj in urbanizacije. Na tem mestu velja opozoriti, da je na sila podobni lokaciji v Kranju odra�cal in �e vedno �ivi, ekonomist profesor Mi�o Mrkai�, le on pa je primer da izra�uni o lokacijah in urbanizaciji dr�ijo. Avtor na sre�o Mi�a Mrkai�a pozna, skupne ugotovitve pa vedno znova potrjujejo pravilnosti pri izra�unih, ki so pred vami. Temu sledu, da je le vpra�anje �asa kdaj se bo v slovenski javnosti pokazal uspe�en Kopr�an iz tega dela mesta. Morda ga �e poznamo.
"Na poti" od X to�ke proti vzhodu sem dobil �e eno potrdilo �e omenjene trditve, da O� D. Brodina ne stoji na pravem mestu. Edina prijetnej�a lokacija za �olo je 79 stopinj SZ, in sicer 62,5 metrov od sedanje lokacije.
Na tej poti proti vzhodu sem naletel tudi na podjetja: IGP Stavbenik, IMP Monta�a, ter komunalno podjetje. Do tu vse lepo in prav, toda na�tetim, kot tudi drugim podjetjem, manjka podlaga za bolj�i razvoj. S tem mislim predvsem na podlago kot jo ima Sodi��e, Carina, banka ob Ljubljanski cesti.
Kljub vsemu ne gre pozabiti, da se X to�ka po natanko ???? metrih stika z diagonalo, ki sem jo za�rtal od cerkve na Titovem trgu, do kapelice pri pokopali��u. Le kje so gospodje dobili tako elegantno �tevilko. ???? metrov. Sti�i��e bi pravzaprav lahko poiskal drugje. Vendar v tem primeru se formula podre saj to�ka X je fiksna in se jo ne premika. Je pa obenem ta to�ka izto�nica za kaj drugega, kar bom v tem 9. delu izpustil.

Piranska in Kolodvorska cesta.

Dol�ina Piranske ceste je 1177 m ali 1286, pa� odvisno od kje se meri. Prvi izra�un je meritev po cesti kot ravnini, medtem ko je v drugega v�tet tudi ovinek na za�etku Piranske ceste. Skratka, to�nost je lahko v cestnem primeru nekoliko pav�alna, a povpre�je zna�a nekako 1200 metrov, kar je tudi tokrat deljivo s koprsko formulo 600 metrov, ki sem jo izra�unal kot izto�nico za meritev celotnega mesta. Enako kot Piranska je tudi Kolodvorska cesta urbanizirana kot ravna cesta z rahlim ovinkom na njenem ju�nem delu. Dolga je le nekaj manj kot 1200 metrov.

Ozrimo se.

Avtor ugotavlja, da so di v Kopru postavili nevidno piramido, znotraj katere se skrivajo �tiri manj�e. Vsaka stranica od teh �tirih manj�ih, je dolga 600 metrov, kar pomeni, da je skupna dol�ina vseh strani piramid ???? metrov. Naj se ozrem nekoliko nazaj Skupna dol�ina vseh piramid je enakovredna vrednosti kot jo ima X to�ka. Za name�ek velja poudariti, da je posamezna stranica velike piramide v Egiptu v povpre�ju dolga 230,25 m. kar nam da ekvivalentno elegantno deljivo vsoto skupnega se�tevka od ???? metrov, ki kot sem napisal izhaja od X to�ke, oziroma je to tudi mo�no povezano s koprskim klju�em 600. metrov.

Pri�el sem torej do konca. Kot �e tolikokrat sem seveda tudi v tem, devetem delu precej stvari izpustil. Predvsem gre tu �e za nedotaknjeno to�ko Kopra, ki bi ji lahko rekli tudi sveta to�ka. Pa� po�akajmo razplet oziroma kaj nam prinese prihodnost. Ravno tako nisem izdal kje to�no se nahaja to�ka X kot se nisem z besedo dotaknil to�ke XY. Skratka, z nekoliko bolj modro politiko, naslonjeno ne le na magistrska znanja, se Kopru utegnejo pokazati nova obzorja predvsem v �asu, ko to mesto lahko hitreje cveti kot druga pristani�ka mesta po Evropi.

Takk fyrir Athygli: Andres

Na� partner.

Pravice do ponatisa so pridr�ane avtorju. Andres Zoran Ivanovic Hjalmholt 8 105 Reykjavik Iceland