Oj Regina
Se spet obračam nate za pomoč pri razlagi mojih "zanimivih" sanj.
Sem sanjala,da sem v tuji deželi (verjetno Kitajska) in sem prišla do kitajske četrti,katera je bila zelo nevarna,tam so se zadrževali nevarni ljudje,mafija,kriminalci...Vedela sem,da je to področje zelo nevarno,ampak sem si rekla,če že sem v tej tuji deželi,si moram pogledati tudi to področje,čeprav sem vedela,da ga vsi odsvetujejo. No in sem se podala na ogled te četrti. Bilo je ogromno ljudi (kitajcev) in vsi so v rokah držali nož,usmerjen navzven,kot bi hoteli koga zabosti. Hodila sem previdno,sicer sem se bala,ampak sem si rekla,če sem že tukaj,si bom sedaj to področje oz. to četr ogledala v celoti, do konca. Kitajci z noži so gledali mrko,res so bili videti zastrašujoči. Vendar nihče mi ni naredil nič,samo gledali so me ostro in nože uperjali vame. Ko sem prehodila že celo področje,sem pravzaprav ugotovila,da mi nihče ni hotel nič storiti,da so imeli nože zaradi svoje obrambe,zaščite in da so bili sami še stokrat bolj preplašeni kot jaz,zato so imeli nože,da se jim ne bi nihče približal. Oni ne bi storili nikomur nič,ampak če bi se jim približal preblizu,bi se pravzaprav sam nabodel na nož. Tako so ohranjali nekakšno razdaljo. Kot turist pa sem morala zelo paziti,da sem se jim izogibala in jim nisem stopila pred nož. Nekako sem instiktivno vedela,da se jim moram izogibati,biti prijazna,jih pustiti pri miru in vse bo ok,nihče mi ne bo nič naredil. Na koncu poti,ko sem prehodila celo četrt,pa bi se lahko podala še naprej raziskovati še novo četrt ali pa da grem nazaj,tam kjer je varno področje. Rekla sem si,da je pravzaprav dovolj,da sem si ogledalo to nevarno četrt in da sem že s tem pokazala dovolj poguma,da še bolj mi pa res ni potrebno izzivati usode in ne rabim se podajati na še novo nevarno področje. Ob tej odločitvi sem si oddahnila...
Pa še včerajšnje sanje:
Sem čepela na tleh in z roko gladila pesek,mivko,želela sem to mivko (pesek) poravnati po tleh,da bodo tla ravna,zglajena,lepa...
In tako sem že večji del tal lepo pogladila (vse z roko),ko sem pogledala na izdelek mi je bilo zelo všeč,sem si rekla,da sem kar pridna in da sem že veliko naredila.Potem pa sem s tem delom nadaljevala in prišla do luknje v tleh. Ta luknjica je bila majhna,premera 5 cm,ampak precej globoka in pod tlemi se je razširila v nekakšen velik prazen prostor. Na vsak način sem to luknjo želela zapolniti,zato da bom lahko pesek položila in zgladila tudi čez to luknjo. V luknjo sem začela dajati kamne,saj sem upala,da jo bom s kamni zapolnila,pa ni šlo. Potem sem imela poleg vrečko s kruhom,pravzaprav sem imela v vrečki žemlje (to je bila moja malica) in sem še te žemlje metala v luknjo,da bi jo ja zapolnila. Na koncu sem le dojela,da te luknje ne morem nikakor zapolniti,saj je bil pod luknjo velik prazen prostor in bi rabila ne vem koliko kubikov kamenja,da bi jo zapolnila. Skratka vedela sem,da je to sizifovo delo in da te luknje nikakor ne bom mogla zapolniti. Bila sem zelo razočarana in žalostna,saj sem si rekla,da je bilo vse delo,ki sem ga neredila do sedaj zastonj,da kaj mi pomaga da sem že skoraj vsa tla lepo zgladila z mivko,če je ta luknja vmes,to mi je vse pokvarilo. Pa sem se hotela prepričati,da zaradi ene majhne luknje pa res ne bo konec sveta,ampak sem zopet vedela,da se ljudje,ki bodo hodili po teh tleh lahko spotaknejo prav v to majhno luknjo,saj bo skoraj neopazna in zato še toliko bolj nevarna, da se nekdo spotakne....
No in vmes pride ena ženska oseba (občutek sem imela,da je moja priajteljica) in prinese mumificirano truplo svoje mame. Bila sem začudena zakaj je truplo svoje mame mumificirala v teh časih,saj ne živimo 5000 let nazaj,takrat so to počeli ne pa danes. Mislila sem si,da je to naredila zato,ker je do konca upala,da njena mama v resnici ni umrla in se bo že še zbudila,no ampak sedaj je dojela,da se pravzaprav ne more več zbuditi in je to mumificirano truplo prinesla sem na ta tla,ki sem jih jaz tako lepo zgladila z mivko,kot bi bilo tukaj neke vrste pokopališče,čeprav ni bilo nobenega trupla prej. Nič nisem imela proti,zdel se mi je lep in primeren prostor za njeno mamo. Pomislila sem še na to,da jaz svoje mame verjetno ne bom dala mumificirat,da ko bo umrla jo bom pač pokopala. Ampak sem bila vseeno kar vesela ob ugotovitvi,da je še živa....
Uf,sem se razpisala,ampak mi ne dajo miru tele sanje,zato Reginca vsakega tvojega namiga kaj mi hočejo tele sanje povedati,bom zelo vesela.
