To noč sem pa imela nenavadne sanje. Saj jih imam najbrž večkrat, ker se prebujam prepotena, a tokrat sem si jih vsaj delno zapomnila.
Bila sem nekje zunaj, med ljudmi. Ob meni je bila deklica in še nekdo, ki je "pripadal" v "našo skupino. Ljudje s katerimi smo se pogovarjali so bili prijazni a razburjeni, prestrašeni. Rekli so, da ne smemo biti tam, da moramo takoj oditi, drugače prej pridejo. Nič mi ni bilo jasno, nakar zaslišimo strele in neka ženska zakliče, da že bombe mečejo. V tistem nekaj eksplodira prav blizu nas. Pričnemo teči, za sabo slišimo neke klice, ki se hitro bližajo. Spet prične vse naokoli z eksplozijami, nakar se mi zavlečemo nekam v neko jamo ali kanal, ki je poln nekih vej in visoke trave in se skrijemo v tem, a nad nami, je neki del bil viden. Oseba pred mano se zavleče še globlje v to vejevje, da ni vidna, jaz pa tik pod (nevem ali je bil vojak ali ne, a malo me je pa bilo strah) moškim, ki je segal z roko proti nam. Mene se je že dotikal po hrbtu, jaz pa vedno bolj stiskala in skrivala deklico pod sabo. Deklica ni bila moja hči, a mi je bila domača. Nato se ta moški, ki je segal za nami (verjetno ni bil prepričan, da smo tam), se pričel ozirati za nekom, ki ga je klical in mi smo v tem pričeli teči tako hitro, da si v svojem življenju ne morem zamisliti takšnega teka (hitrosti in lahkotnosti in jaz z deklico v naročju). In smo prispeli v "naše območje". Potem so nas zagledali, a prekoračiti niso smeli tega območja. Pridemo do naših ljudi, kateri pravijo, da so tudi pri nas vse uničili. Bila so nenavadna bivališča, ki jih v resnici še nisem videla. Pa pride nek moški iz nekega bivališča, prijazen, sprijaznjen in lahkotno odgovori, da so "Tudi njegovo kočo so odtgali". Nato se jaz odpravim proti "svojem domu" po neki ozki poti on hribu, v temo, potem skozi tunel in ko želim odpreti vrata, so vrata odprta in v temi me čaka plečat moški (zaradi teme ga nisem prepoznala) in ima naperjeno puško proti meni. Zopet sem pričela bežati z vso hitrostjo in lahkotno, v naročju še pa vedno ta deklica.
Potem sem se zbudila. To so bile sanje, proti jutru malo pred 5h, ko sem se prebudila v tistem begu.
Regina, za vsako interpretacijo sem ti že vnaprej hvaležna.
