Sanjalka ti imaš že odrasle otroke, zato mogoče lažje vidiš stvari, prav tako jaz, ker sem šla skozi to. Tudi sama sem mislila, da si z otrokom popolnoma zaupava, pa vendarle ni bilo tako. Začelo se je s travo in sem mislila pač, da gre samo za žur, povezovala to z mojo mladostjo, ko smo redno pili alkohol ob koncu tenda, pa vednarle smo si različni, različne pa so tudi življenjske okoliščine.
Nikoli nisem brskala po sinovih stvareh in po moje sem si celo zatiskala oči pri nekaterih. Vedno so bili odprti pogovori, vsaj jaz sem tako mislila - ampak sin je mislil drugače. Netpunovc pač.
Še danes srečujem mame, ki si zatiskajo oči in si porečejo, saj je samo en đojnt, moj pa ni tak .....
Najbrž se večina srečujemo z takimi in drugačnimi izzivi. Jaz sem po mladostniških pijanih žurih - že od Saturnovega povratka naprej abstinent, ker mi alkohol sploh ne paše, nekateri moji prijatelji pa niso več med živimi zaradi taistega.
Hočem vam povedat samo to, drage moje mlade pupe. Dokler vozite otroke za rokice v vrtec, pa dokler jih sploh še nimate, je lahko govoriti. Ko boste pred dejstvom - boste izhajale iz svojega otroštva, svojih travm in želele otroku kaj prihranit, kar se vam je kot mladostniku in otroku zdelo krivično - ampak ne pozabite, to ni nujno tisto, kar bi bilo otroku všeč ali pa dobro zanj. Teorij o vzgoji je miljon, vsak otrok se od drugega otroka razlikuje - zato je praksa tista, kjer ni pravila kako se bo kaj odvijalo.
3 leta je bila naša celotna družina vključena v program odprave odvisnosti
Kot ženska odigravam kar nekaj vlog, ki vas še čakajo. Sem mama, enkrat ločenka, pa enkrat vdova, žena, snaha, nekajkrat tašča, mačeha, nona ...imam še svojo mamo in staro mamo, pa nečake in nečakinje itd.......... pa nekaj kolometrine v različnih odnosih