Ok, opredeljevanje, kaj lahko in česa se ne sme. Postavimo se v kožo vzgojiteljice. Otroka ne sme nadret, ne sme ga okol kepe, če mu da "nalogo", ki jo mora opravit, obstaja velika verjetnost, da je niti ne bi naredil ob vsej masi otrok, ki je tam. Morda mu je že dal avčasih kakšno nalogo, pa enostavno ni zalegla. Potem pa se je odločila, da gre stat v kot.
Klinac, mene so postavil v kot na seminarju za eno uro, pa nikamor se premaknit! Kaj lahko potem šele jaz rečem
Dejstvo pa je, da če je bil ukrep upravičen in ni trajal dolgo časa, potem ni tu nič spornega, če se mene vpraša. Ali ni bolje, da ga pošlje v kot za nekaj časa, kot pa da se zdere nanj, da napačno odreagira ali kaj podobnega?
Čeprav sama verjetno nikoli ne bi poslala mulca v kot, pa vseeno nisem proti temu dejanju. Oglasila sem se zgolj zato, ker jaz čutim, da tukaj Pika projecira svoje zadeve na hčerko, da le-ta potem posledično tako odreagira. Otrokom se lahko veliko pomaga, če pri sebi počistiš neke zadeve.
Definitivno pa so meje potrebne, takšne ali drugačne.
