Kaj je duhovnost?

[sanjalka]

Morala je nekaj, kar je družbeno sprejemljivo.
Etika pa je tvoj notranji glas in ravnaj se po tem.

[lordwolf]

Duhovnost je življenje živeti.

To lahko beremo površinsko ali pa razumemo globji pomen. To velja za vsako frazo. Mislim, da sem že enkrat napisal veliko zen izjavo sina od sosedov. Mali je prišel in imel sladoled, ves zadovoljen. En stric ga je vprašal, "kakšen sladoled pa imaš to?"
Mali je odgovoril: "dober."

Vse jasno.

Stvari so preproste. Nekdo je moral o tem filozofirat in svaka čast grkom. Sam to je že krepko mimo, ker je njihova filozofija prešla v "kolektivno zavest", če komu paše ta izraz...
Odrasli smo in ne rabi nam več it v "kot", da bi razumeli lastne napake. Greh ni narediti kaj narobe. Greh je ponavljat, kar veš, da ni prav.

Nihče ni popoln in ravno to je popolnost

[Maja]

Bi lahko torej sklepali, da smo žal za kolektivno zavest posvojili mnenje atov, ki niso imeli drugega za delat, kot da filozofirajo?  Z vsem spoštovanjem do njih, seveda. 

[lordwolf]

Vedno ciljam na to, da odrastemo in prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in sami razmislimo, kaj je prav in kaj ne, brez da nam kakršno koli mišljenje kdorkoli usiljuje....

nič več.

[bik7]

Je pa u še en pogoj. Kolko to ozavestimo in se zavedamo kaj je naše in kaj nam je usajeno. Pa ne samo od staršev ampak od okolice kjer smo.

[lordwolf]

Je pa u še en pogoj. Kolko to ozavestimo in se zavedamo kaj je naše in kaj nam je usajeno. Pa ne samo od staršev ampak od okolice kjer smo.

Kdor do tu pride, je že večji del poti prehodil...

[Maja]

Vsak ima kaj usajenega ... Saj to ni slabo. Saj dobimo od okolice veliko pozitivnega. Če se z "usajenim" strinjaš oz. z veseljem sprejmeš za svoje, je OK. Če pa je usajeno in moteče, ja, to je pa treba spucat.

Najbrž med nami ni osebe, ki bi bila brez česarkoli usajenega, saj se od rojstva učimo od okolice.

[lordwolf]

Vsak ima kaj usajenega ... Saj to ni slabo. Saj dobimo od okolice veliko pozitivnega. Če se z "usajenim" strinjaš oz. z veseljem sprejmeš za svoje, je OK. Če pa je usajeno in moteče, ja, to je pa treba spucat.

Najbrž med nami ni osebe, ki bi bila brez česarkoli usajenega, saj se od rojstva učimo od okolice.

Tu bi Tea povedala astrološko plat karakterja, sam kot otroci smo spužve in zaupamo starejšim, škoda, da so redki imeli srečo imet starše, ki so mal razmišljali s svojo glavo. Tu se lahko dedku zahvalim, ker je bil res svojeglav in nihče ga ni maral
Sam ko ponotranjimo ta zgrešena spoznanja, ne gre čistilna akcija kar čez noč. Ni pa nemogoče

Zato si je treba vzet nekaj časa zase in postavit popolnoma VSE pod uprašaj

[Rena]

Duhovnost je zame beseda, ki zveni tako popolno, da jo kar nerada uporabljam. Čeprav me privlačijo področja, ki bi jih lahko uvrstili v to skupino, ponavadi raje rečem, da se ukvarjam s področji, ki nam omogočajo osebno rast. Če izhajam iz ezoterične zgradbe človeka, ena od teorij je, da je človek zgrajen iz treh ravni: fizično energijski svet, duša in duh. Vsak od teh je spet  zgrajen iz več plasti, od najbolj grobe fizične do finosnovne, do najvišje ravni duha, ko se bomo vrnili nazaj v Eno. Duh je torej tisto, kar bi naj dosegli na koncu svojega razvoja in naš cilj je res torej "duhovnost". Je torej cilj in pot naše osebne rasti.

Res je težko preseči samega sebe, vsaj sama opažam, da podlegam čustvenim vplivom,  nekim vzorcem, ki jih imamo naložene in so še kako skriti "notranjim očem". Presneto, saj se včasih sploh ne zavedaš, da je na dnu srca nekaj preprečilo, da bi dosegel cilj in misliš, da so vplivali zunanji vzroki in okoliščine, v resnici pa si sam to zrušil.

Bi lahko torej sklepali, da smo žal za kolektivno zavest posvojili mnenje atov, ki niso imeli drugega za delat, kot da filozofirajo?  Z vsem spoštovanjem do njih, seveda. 

Tu pa se moram oglasit, ker je filozofija ena izmed področij, v katera se še želim poglobiti. Za uvod sem se udeležila 14 predavanj Filozofije vzhoda in zahoda. Tudi sama sem pod vplivom današnjega časa imela občutek, da so neki "ati" pač filozofirali (beri nakladali). Presenečena sem na teh predavanjih izvedela, kako je bilo kar nekaj teh atov vodilnih v državi, kako so bili nadvse delovni, strogi v prvi vrsti do sebe (Buda, Konfucij, Sokrat, Platon, Plotin, začetnik stoicizma Zenon, njegov slednik Mark Avrelij, ki je spal samo 4 ure, pa še to se mu je zdelo preveč, ker mora delat, delat, delat... Konfucij, ki je trdil, da morajo biti na vrhu samo najboljši, najbolj delovni. Vsled njihove sposobnosti morajo za ljudstvo narediti največ, kot oče svojim otrokom... Države pod njimi so cvetele. Pomembna jim je bila etika, morala in hkrati osebnostna rast. Priznavali so duhovno zgradbo človeka, torej ne samo materije, ampak dušo in duha... No tako nekako, če bi po njih povzeli to zavest, bi bilo še dobro 

[Nena]

Najprej živimo v matrici materialnosti. Ko vidimo, da ni vse samo v tem, preidemo v matrico duhovnosti, ki je trenutno v velikem razmahu. In ko spregledamo, začnemo končno živet življenje, sebe in svojo resnico   

[Maja]

Presenečena sem na teh predavanjih izvedela, kako je bilo kar nekaj teh atov vodilnih v državi, kako so bili nadvse delovni, strogi v prvi vrsti do sebe (Buda, Konfucij, Sokrat, Platon, Plotin, začetnik stoicizma Zenon, njegov slednik Mark Avrelij, ki je spal samo 4 ure, pa še to se mu je zdelo preveč, ker mora delat, delat, delat... Konfucij, ki je trdil, da morajo biti na vrhu samo najboljši, najbolj delovni. Vsled njihove sposobnosti morajo za ljudstvo narediti največ, kot oče svojim otrokom... Države pod njimi so cvetele. Pomembna jim je bila etika, morala in hkrati osebnostna rast. Priznavali so duhovno zgradbo človeka, torej ne samo materije, ampak dušo in duha... No tako nekako, če bi po njih povzeli to zavest, bi bilo še dobro 

Kje bi zdaj dobili kakšnega takega? Da ne bi bil tako zaslepljen z materialnim in slavo ... Danes ima človek dostop do raznoraznih položajev samo preko vez, znanje ne šteje nič več. Zato pa gre vse nekam. 

[Tea]

Najprej živimo v matrici materialnosti. Ko vidimo, da ni vse samo v tem, preidemo v matrico duhovnosti, ki je trenutno v velikem razmahu. In ko spregledamo, začnemo končno živet življenje, sebe in svojo resnico   

Kje je tisti smeško s prstom v luft.

Moja duša se je danes posladkala z svinjskimi rebercami. Mjami   

[Nena]

Najprej živimo v matrici materialnosti. Ko vidimo, da ni vse samo v tem, preidemo v matrico duhovnosti, ki je trenutno v velikem razmahu. In ko spregledamo, začnemo končno živet življenje, sebe in svojo resnico   

Kje je tisti smeško s prstom v luft.

Moja duša se je danes posladkala z svinjskimi rebercami. Mjami   

 

[Ametist]

Najprej živimo v matrici materialnosti. Ko vidimo, da ni vse samo v tem, preidemo v matrico duhovnosti, ki je trenutno v velikem razmahu. In ko spregledamo, začnemo končno živet življenje, sebe in svojo resnico   

Kje je tisti smeško s prstom v luft.

Moja duša se je danes posladkala z svinjskimi rebercami. Mjami   

To je velika resnica

Pa da zaidem malo drugam. Povedati moram, da imam v vsakodnevnem življenju in odnosih z ljudmi zelo trde pristanke. Kljub vsemu naučenemu, prebranemu, doživetemu in občutenemu, moram povedati, da sem iz dneva v dan bolj razočarana, žalostna po eni strani in sama. Vse okrog mene je odpadlo, ljudi je vzela megla...nimam sogovornikov, razen nekaj odličnih ljudi (na žalost je preko foruma ali FB)  in moje družine. Vse je nekam šlo "v maloro".
Do nedavnega sem verjela, verjela iz dna duše, da me obkrožajo dobra bitja, v vsakem sem videla luč, ki bo še bolj gorela, če se bom le bolj osredotočala na njegovo svetlobo. Po vseh močeh in znanju, sem bila vsakemu na razpolago, ko je malo potarnal. In kaj je rezultat tega - velik "O" (nič).  Ostali so tam kjer so, v svetu materializma, hinavščine, neiskrenosti, užitkov in v svoji realnosti. V njihovih očeh sem nerazumljena, čudna, verjetno egoistična in še kaj, ko sem ubrala drugo pot....
Delam in živim dalje v okolju, ki ga vsako jutro posebej blagoslovim in obdam s svetlobo ter vsem želim le najbolje. Je pa težko usklajevati dvoje energij, dvoje različnih dojemanj, dvoje različnih svetov. Moj svet ni njihov svet in njihov ni moj. Čudna situacija za "normalnega človeka", ki ne ve, da obstaja tudi drugi svet.

Kakšen nasvet z vaše strani?

 

[Jane]

Uf draga Ametist, ne vem kaj ti rečt, tudi sama sem bila včasih v takih situacijah, pa vendar sedaj ko se ozrem nazaj, sem vesela da tisti ljudje, ki ne pašejo v moje okolje, da so se odstranili, sami pač.
Sogovorniki že to, da imaš okrog sebe familijo in nekaj čudovitih ljudi je pravi blagoslov.
 
Ne vem sicer kakšnih sogovornikov si želiš, ampak včasih najdeš ljubezen, boga, blagoslov skozi najbolj neverjetnega možnega kandidata. Meni je včeraj dan polepšal en starejši gospod, sosed iz sosednjega bloka, ki je govoril totalne nesmisle, ampak v tistih 5-ih minutah me je tako nasmejal, da sem se mu prav zahvalila za lep dan.
Še naprej išči....to kar iščeš najdeš v majhnih stvareh in ostani taka kot si 
 
Konec koncev je tvoj sogovornik lahko majhna deklica iz bloka, ki ti vsako jutro pove kaj bo počela v vrtcu, starejša gospa, ki pove kako se skrbi za rože, poštar ki prijazno pokramlja s tabo, ko prinese paket. Vsi ti so del nas....in ko rasteš z njimi, rasteš tudi sama.