Jaz sem šefu lepo povedala, da grem rajši domov in odležim, imam računačnik pri sebi doma, če bo kaj nujnega, kot pa da me res fejst položi pa da obležim za dlje časa. Sem še vedno dosegljiva, čeprav bom takoj, ko pridem v službo, povedala, da sem to naredila prvič in zadnjič, da imam s hudim glavobolom v postelji računalnik in da se daje transporterjem mojo privat cifro, da me kličejo, ker se nekaterim pač ne da nič pogledat in naredit. Jaz imam dopust odobren dva meseca vnaprej, stvari pošlihtane. Zastopim, da so transporti moja odgovornost, vseeno pa ne bom več klicala od doma naokoli in urejala stvari, ker se nekatrim tako zazdi. Sem gledala mejle, če bi bilo kaj nujnega, sem odgovorila oz preposlala, če je kaj takega bilo, jutri pa me ne bo ne na skype ne na msn, ker ne mislim potem poslušati od šefa daj naredi to, daj naredi ono, a vse sem poslala naprej.
Punci sta dve, verjamem, da ne vesta točno, kaj jaz počnem, vendar konec koncev, 4 oz 5 s šefom vred, se bodo pa že sami toliko znašli, da bodo naredili vse. Lahko se eventuelno pokliče mene in vpraša, lej, povej, kaj naj naredim, ne pa da se vsepovprek daje cifro pa naredi. Jaz tudi želim, da je firma uspešna in da imamo uau efekt pri strankah, vseeno pa ne bom tvegala svojega zdravja, da se bo nekaj naredilo. Sem človek s svojimi vrednotami in vrednostjo. Jaz sem tudi lansko leto bila vržena v to delo in sem morala SAMA odkrivati, kako se dela ene stvari, pa nisem imela nobene punce na voljo.
To, da me kličejo takole privat, si pač vzamem kot znak, da imam res dober odnos s strankami in dobavitelji, ki se zanašajo name, da sem dober delavec, ki se trudi in se to vidi. Da sem pametna, bistra, iznajdljiva in da svoje delo opravljam z odliko.
