Danes sanjala stanovanje, kjer opravljam svojo dejavnost psihološke astrologije (terapije), bilo je sicer drugje, na drugi lokaciji in drugačno kot je v resnici, ampak v sanjah je bilo pač takšno.
Šla sem notri s kolegico, ki dela tukaj kot tajnica, da mi je odklenila vrata, jaz pa sem šla zalit rože, kot bi bila to moja naloga, zalivanje in skrb za rože. Sem jih zalila tako zelo, da so bile polne vode, me je malo skrbelo,da sem jih zalila preveč, ampak sem takoj pomislila, da ne, da je tako prav, saj bodo rože itak takoj popivnale odvečno vodo, ker se jih zaliva samo 1x tedensko. Bila sem pomirjena, da sem naredila prav.
Stanovanje je bilo v najvišjem nadstropju, belo, pohištvo popolnoma belo, stene bele, skratka čista belina.
Z mano je bil tudi moj dragi (se je znašel tam kar sredi sanj, v samem začetku sem v stanovanje vstopila sama s kolegico in stanovanje je bilo takrat prazno, notri ni bilo ljudi) in si je z mano ogledoval prostore, kar naenkrat je bilo več prostorov kot takrat, ko sem stopila v stanovanje in v vsakem prostoru je nekdo opravljal svojo dejavnost (vse dejavnosti so bile duhovne narave) in v enem prostoru je sedel moj mentor, samo sedel je in nas opazoval, bilo je čutiti njegovo avtoriteto, ampak tisto pravo, mehko, varno,toplo očetovsko avtoriteto...
Mislila sem si, da bi lahko živela v takem stanovanju, bilo mi je res vešč, toda ko sem pogledala skozi okno sem videla, da smo locirani v centru lj. in gledamo na glavno križišče med šiško in centrom, mi smo bili v centru. Pomislila sem, da to mi pa ni všeč, saj bi stalno poslušala ta hrup križišča in slišala bi tudi veliko siren (rešilni avtomobili, policijski), tega si pa res ne želim poslušati vsak dan, to bi me preveč obremenjevalo, bilo bi preveč stresno zame.
Nakar vidim, da gre skozi to križišče ženska, visoka ženska in dva otroka, bilo me je strah, da jo bodo povozili avtomobili, vednar je niso, nihče v tem času ni peljal skozi križišče, čeprav bi morali peljati, saj so imeli zeleno luč..
Zazdelo se mi je, da je ta ženska pokojna žena mojega dragega, skrbelo me je zanjo, vendar je k sreči varno prišla skozi križišče.
Ko sem se odmaknila od okna in šla proti izhodu stanovanja, sem ugotovila, da mojega dragega ni več ob meni, bilo mi je čudno kam je šel in sem ga šla iskat, če je v kateri izmed sob. Nikjer ga ni bilo, zato sem šla še enkrat pogledat, če sem slučajno kaj spregledala in takrat v eni izmed sob vidim pod omaro stopala njegovih nog in poleg še dva para nog (občutek, da so bile to noge njegove sestrične in ne vem več še koga), bil je skrit oz. vsi trije so bili skriti za omaro, ni mi bilo jasno zakaj...?
Naprej se ne spomnim več....
