Starejša gospoda, oba že več let spolno vzdržna, skleneta, da je skrajni
čas, da obnovita znanje v javni hiši.
Ko ju madame zagleda, si misli, da na teh dveh že ne bo trosila svojih
deklet, zato obema podtakne napihljivo lutko.
Ko se starca vrneta vsak iz svoje sobe, sta videti zbegana, a ne rečeta
nobene. Na poti domov se eden le odpre:
"Brane, nerodno mi je tole priznati, ampak mislim, da je bila moja punca
mrtva. Niti enkrat se ni premaknila, niti enkrat zastokala, niti ene besede mi
ni namenila, nič. Kako je bilo pri tebi?"
Drugi tudi ni prepričan:
"Moja, mislim, da je bila čarovnica."
"Kako to misliš?"
"Ko sem ji grizljal vrat, je iznenada zasikala in odfrčala skozi okno."
