Bo zelo držalo, Saša.
Bom opisala, kaj se mi dogaja.
V bistvu je tako, da imam zadnja leta okrog sebe ljudi, ki mi ne pašejo. Sem jih tudi spoznala v zadnjih letih, niso od prej. Sem pa popolnoma nedružabna in v (tej) družbi se mi ne da govorit, sploh mi ni do tega, se ne trudim. Prej recimo taka nisem bila. Tako me tudi (logično) dojemajo kot nedružabno, nezgovorno, ne govorim o sebi... in potem srečajo nekoga, ki me pozna od prej in ne eni ne drugi ne morejo verjet, da govorijo o isti osebi.
Čeprav sem pa trenutno nezgovorna tudi pri novo spoznalih ljudeh, ki so mi sicer všeč.
To je ena plat.
Sploh je hecno, da me ljudje v zadnjem času narobe vidijo. Pa ne gre za to, da jaz nočem česa sprejet ali si priznat, kar oni vidijo. Gre za to, da me vidijo svetlolaso in skodrano, pa je dejstvo, da sem ravno obratno. In potem ne morejo verjet, ko jim nekaj sebe pomolim pod nos in enostavno ne morejo povezat z mano, so zmedeni.
Nekako - navzven, med ljudmi - sama sebe ne živim.
Se je dogajalo pogosto tudi prej, v nekaterih situacijah, krogih... ampak - ne pa - samo tako in nič drugače.
In JA - se sprašujem glede na vse - kdo sem, kakšna sem, kaj mi kažejo...
Tudi na temle forumu, ki najbrž spada na nek način v domeno 11. hiše?? - znanci, čeprav večinoma bolj v pisni obliki - ja, vpliva na moje razmišljanje in na to, da na stvari gledam drugače kot prej. Kot si napisala.
